Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. maj

29.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Janez Madon, Samo Vremšak, Ferdinand Janež, Miloš Bonča

Misijonar  JANEZ  MADON  se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Bátah na Goriškem. Znan je tudi po imenu Serafin Goriški. Kot redovnik je živel v Milanu, po posvetitvi v duhovnika pa je 1872. leta odpotoval v Rio de Janeiro in tam sprva deloval med Slovenci in Nemci. Sodeloval je pri ustanovitvi misijona v brazilski državi Minas Gerais. Leta 1873 je ustanovil naselje Itambacuri, postavil kapelo in šolo za vzgojo otrok, pa tudi šolo za kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Botokudi in pozneje izumrlimi Požišaji ter med belimi priseljenci. Janez Madon je bil vrhovni predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru, po njem pa so imenovali kraj Frei Serafin v Braziliji.

—–

Skladatelj  SAMO  VRÉMŠAK  se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je  v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.

V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.

—–

FERDINAND  JANEŽ  je bil po šolanju v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju nekaj časa topničar na Brionih, po nadaljevanju študija pa je dosegel čin artilerijskega stotnika.  V prvi svetovni vojni je sodeloval pri slovitem preboju pri Kobaridu, kjer je poveljeval bateriji tridesetih topov. Leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo generala Maistra ter načrtoval in vodil med drugim tudi akcije pri zasedbi Gospe Svete in Celovca.

Pozneje je predaval na vojaški akademiji v Beogradu, po kapitulaciji Jugoslavije pa je iz Ljubljane s pomočjo Osvobodilne fronte pošiljal partizanom strokovne knjige in zemljevide. Leta 1942 so ga Italijani internirali v Gonars, Nemci pa pozneje v Dachau in v taborišče Nürnberg, kjer je bil vse do konca vojne. Potem je kot tajnik Zveze borcev Slovenije skrbel predvsem za socialno pomoč. Ferdinand Janež se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tolminu.

—–

Arhitekt  MILOŠ  BONČA  je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Prešernovo nagrado, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Miloš Bonča se je rodil na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. maj

29.05.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Janez Madon, Samo Vremšak, Ferdinand Janež, Miloš Bonča

Misijonar  JANEZ  MADON  se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Bátah na Goriškem. Znan je tudi po imenu Serafin Goriški. Kot redovnik je živel v Milanu, po posvetitvi v duhovnika pa je 1872. leta odpotoval v Rio de Janeiro in tam sprva deloval med Slovenci in Nemci. Sodeloval je pri ustanovitvi misijona v brazilski državi Minas Gerais. Leta 1873 je ustanovil naselje Itambacuri, postavil kapelo in šolo za vzgojo otrok, pa tudi šolo za kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Botokudi in pozneje izumrlimi Požišaji ter med belimi priseljenci. Janez Madon je bil vrhovni predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru, po njem pa so imenovali kraj Frei Serafin v Braziliji.

—–

Skladatelj  SAMO  VRÉMŠAK  se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je  v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.

V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.

—–

FERDINAND  JANEŽ  je bil po šolanju v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju nekaj časa topničar na Brionih, po nadaljevanju študija pa je dosegel čin artilerijskega stotnika.  V prvi svetovni vojni je sodeloval pri slovitem preboju pri Kobaridu, kjer je poveljeval bateriji tridesetih topov. Leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo generala Maistra ter načrtoval in vodil med drugim tudi akcije pri zasedbi Gospe Svete in Celovca.

Pozneje je predaval na vojaški akademiji v Beogradu, po kapitulaciji Jugoslavije pa je iz Ljubljane s pomočjo Osvobodilne fronte pošiljal partizanom strokovne knjige in zemljevide. Leta 1942 so ga Italijani internirali v Gonars, Nemci pa pozneje v Dachau in v taborišče Nürnberg, kjer je bil vse do konca vojne. Potem je kot tajnik Zveze borcev Slovenije skrbel predvsem za socialno pomoč. Ferdinand Janež se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tolminu.

—–

Arhitekt  MILOŠ  BONČA  je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Prešernovo nagrado, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Miloš Bonča se je rodil na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.


11.10.2022

11. oktober - spodbuda prekmurski književnosti

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


10.10.2022

10. oktober - kratko življenje predplebiscitnih obljub

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


09.10.2022

9. oktober - Bled in Bohinj h Kraljevini SHS

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

8. oktober - 18-letni upornik proti nacizmu iz Maribora

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


08.10.2022

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


28.09.2022

28. september - prvi slovenski metropolit

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.09.2022

27. september - prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.09.2022

26. september - Narodni svet za Štajersko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.09.2022

25. september - kipar in poezija kamna

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja


24.09.2022

24. september - nemško ime za slovensko politično stvar

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike


23.09.2022

23. september - gasilski vojvoda v Metliki

Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


Stran 39 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov