Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
6241 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kranjska čbelica, Irma Polak, Ivan Kralj, Zoran Didek
KRANJSKA ČBELICA, slovenski pesniški almanah, je izšla v petih zvezkih v letih od 1830 do 1848 in sodi med najpomembnejše literarne zbornike pri nas. Njen ustanovitelj, izdajatelj in urednik je bil pesnik in bibliotekar Miha Kastelic. Ton in osnovno smer ji je dajal ob precejšnji pomoči Franceta Prešerna in Matije Čopa. Kranjska čbelica je prinašala predvsem poezijo sodobnikov, med katero pa je bila na pomembni umetniški ravni le Prešernova. Deželna vlada je bila almanahu že od začetka naklonjena, napadali pa so ga janzenisti ter slavist in filolog Jernej Kopitar. Ta je proti koncu celo odkrito napadel moralne in socialne značilnosti ne le posameznih prispevkov, ampak tudi avtorjev, katerih dela so bila natisnjena v Kranjski čbelici.
—–
Operna pevka in igralka IRMA POLLAK je solopetje študirala v Ljubljani in na Dunaju, dramsko igro pa pri profesorju Ignaciju Borštniku, utemeljitelju umetniškega gledališča na Slovenskem. Že leta 1892 je pela v zboru slovenskega Deželnega gledališča, nato pa je nastopala v Dunajskem gledališču ter v Zagrebu. Tam je bila skoraj trideset let najpopularnejša operetna pevka. Leta 1917 je odigrala tudi glavno vlogo v prvem hrvaškem filmu »Brcko«. Rodila se je na današnji dan leta 1875 v Ljubljani.
—–
Rudarski strokovnjak IVAN KRALJ je diplomiral na Visoki rudarsko-metalurški šoli v Přibamu na Češkem in se leta 1918 kot eden prvih slovenskih rudarskih inženirjev te smeri zaposlil v rudniku v Velenju. Pozneje je odšel v Bosno in Hercegovino in tam položil temelje železarski industriji. Ustvaril je tudi zaščitni sistem za odvajanje vode in obvladovanje jamskih požarov. Po drugi svetovni vojni je bil na Ministrstvu za rudarstvo v Beogradu vodja oddelka za črno metalurgijo, nekaj pozneje pa je postal redni profesor za tehnično rudarstvo na rudarsko-metalurškem oddelku Tehniške fakultete v Ljubljani. Ivan Kralj se je rodil na današnji dan leta 1890 v Gorici.
—–
Slikar, oblikovalec, likovni pedagog in teoretik ZORAN DIDEK je v začetku slikal krajine, portrete in tihožitja v slogu barvnega realizma, po drugi svetovni vojni pa se je posvetil figuraliki, antično zasnovanim krajinam in interijerjem ter abstraktnim slikarskim slogom. Ob tem se je ukvarjal tudi s knjižno ilustracijo in opremo, načrtovanjem notranje opreme in oblikovanjem unikatnih izdelkov za keramično, steklarsko in zlatarsko industrijo.
Kot pedagog je posvetil veliko pozornosti razvoju otroške risbe. Raziskoval je zakonitosti likovnega ustvarjanja in svoja spoznanja strnil v bogato ilustrirani knjigi »Raziskovanje oblikotvornosti«. To delo je izšlo šele po njegovi smrti. Slikar, oblikovalec in pedagog Zoran Didek se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov