Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Franjo Tahi, Adolf Ribnikar, Alojz Dolhar, Gabrijel Humek

Hrvaško-štajerski graščak in vojaški poveljnik  FRANJO  TAHI  – rodil se je okoli leta 1526 – je izviral iz madžarske velikaške družine, ki si je pridobila veliko posest. Tudi on je leta 1556 kupil najdonosnejšo in največjo zemljiško posest Štatenberg na hrvaško-slovenski meji na južnem Štajerskem. Zaradi prisvajanja sosednjih zemljišč in pobiranja nekaterih dajatev je prihajal na Štajerskem v spore s sosednjimi fevdalci, pritoževali pa so se tudi podložniki. Tahijevo nasilniško vedenje nad kmeti je bilo tudi eden izmed povodov za hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1572. Ta se je februarja naslednje leto končal s porazom upornikov in usmrtitvijo enega njihovih vodij, Matije Gubca.

—–

Politik, časnikar in gospodarstvenik  ADOLF  RIBNIKAR  se je rodil na današnji dan leta 1880 v Logatcu. Leta 1919 je bil med ustanovitelji Jugoslovanske demokratske stranke, nato pa jo je eno leto zastopal v beograjskem narodnem predstavništvu. Bil je soustanovitelj dnevnika Jutro in pozneje njegov glavni urednik. Kot soustanovitelj je naveden tudi pri “Tiskovni zadrugi” in zadrugi “Akademski kolegij”. Časnikar Adolf Ribnikar je bil naklonjen širšim političnim povezavam, in tako je mariborski “Večernik” do okupacije leta 1941 urejal kot nadstrankarski list.

—–

Zdravnik, planinec in publicist  ALOJZ  DOLHAR  se je rodil na današnji dan leta 1902 v Trstu. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil nato zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini z delom in zgledom steber slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po Alojzu Dolharju imenovalo prvi del tržaške planinske poti.

—–

GABRIJEL  HUMEK  je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, leta 1931 pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Študij je nadaljeval na zagrebški likovni akademiji, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je sorazmerno pogosto udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.

Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga ter magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

—–

FRANC  ŠTURM  je študij kompozicije končal na ljubljanskem konservatoriju pri Slavku Ostercu leta 1933, v naslednjih letih pa se je izpopolnjeval na mojstrski šoli konservatorija v Pragi. V sezoni 1939/40 je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu, avgusta 1943 je odšel v partizane in kmalu padel. Na začetku svoje glasbene poti je zastopal radikalni modernizem, pozneje, zlasti v partizanskih samospevih, pa se je odločil za slog, dostopnejši širšemu občinstvu. Poleg samospevov je napisal več komornih in klavirskih skladb ter kantato “De profundis” na besedilo pesnika Alojza Gradnika.  Franc Šturm se je rodil na današnji dan leta1912 v Pivki.