Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj
Zgodovinar AVGUST DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.
—–
Gledališka igralka ELVIRA KRALJ je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.
Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.
—–
Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik VLADIMIR KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.
—–
Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza, predvsem z lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je
štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Avgust Dimitz, Elvira Kralj, Vladimir Kralj
Zgodovinar AVGUST DIMITZ se je rodil na današnji dan leta 1827 v Ljubljani. Po študiju prava na Dunaju je postal predstojnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Več kot dve desetletji je bil tajnik Zgodovinskega društva za Kranjsko ter je preučeval arheološka vprašanja in stanje podeželskih arhivov. Najpomembnejše delo Avgusta Dimitza je obsežna “Zgodovina Kranjske od 13. stoletja naprej” v dvanajstih snopičih. V njej je podrobno obravnaval kmečke upore, turške vdore in reformacijo; temeljito je obdelal tudi začetke slovenske književnosti.
—–
Gledališka igralka ELVIRA KRALJ je v Trstu najprej obiskovala trgovsko, nato pa še igralsko šolo. Leta 1919 je s starši zbežala v Maribor in se vpisala v Nučičevo dramsko šolo. Od takrat do druge svetovne vojne je nastopala v mariborskem gledališču, nato pa se je preselila v Ljubljano in postala članica Drame. Ustvarila je približno 370 raznovrstnih odrskih likov. V Mariboru je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja prva igralka, v ljubljanski Drami pa ena najizrazitejših.
Bila je skromna, človeško topla in pri občinstvu zelo priljubljena. Posebno uspešno je predstavljala trpeče, hrepeneče, razočarane in ljubezni odpovedujoče se ženske. Uspešno je oblikovala številne like iz slovenske dramatike, predvsem Cankarjeve. Veliko je nastopala na radiu, v filmih in na televiziji vse od njene ustanovitve. Leta je 1967 dobila Prešernovo nagrado, tri leta pozneje pa kot prva igralka Borštnikov prstan. Rodila se je na današnji dan leta 1900 v Trstu.
—–
Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik VLADIMIR KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki.
Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan leta1901 v Celju.
—–
Gospodarski krogi v Sloveniji so že na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja začutili potrebo po ustanovitvi borze v Ljubljani. Najaktivnejši pri tem delu je bil gospodarstvenik Dragotin Hribar, ob strani pa mu je stala tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Tako je bila Ljubljanska borza za blago in vrednote ustanovljena na današnji dan leta 1924. Na začetku je lahko poslovala le kot blagovna borza, predvsem z lesom in žitom, leta 1927 pa je postala popolna in je lahko poslovala tudi z vrednostnimi papirji, valutami in devizami. Bila je tretja največja borza v tedanji Jugoslaviji. Ob ustanovitvi je
štela 43 članov, leta 1940 pa 195; to so bila vsa najpomembnejša slovenska gospodarska podjetja. Po letu 1945 je Ljubljanska borza prenehala delovati.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov