Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dan spomina na umrle

Danes je dan spomina na mrtve, dan, ko se pri nas in drugod po svetu spominjamo umrlih. To je predvsem intimen praznik, posvečen spominu na vse tiste, ki so tako ali drugače zaznamovali naše življenje.

Čaščenje umrlih je razširjeno po vsem svetu, saj je verovanje v drugo, posmrtno življenje staro toliko kot človeštvo. Tudi krščanstvo je rajnke že od nekdaj  primerno častilo. Svetnikov so se spominjali na dan godu, mučencev pa z javnim čaščenjem, a ker je njihovo število hitro naraščalo, seveda ni mogel vsak dobiti svojega praznika. Zato se je katoliška cerkev odločila za poseben spominski dan v čast vsem mučencem in svetnikom skupaj.

Od začetka 7. stoletja je bil ta dan 13. maj, dan posvečenja starega rimskega Panteona v cerkev Marije device in vseh mučencev. Dobrih sto let pozneje je papež Gregor III. v baziliki svetega Petra posvetil poseben oratorij, kapelo, in ta spominski dan je sčasoma postal  dan  vseh  svetnikov,  dan  mrtvih. Na ta dan se je v Rimu zbralo veliko ljudi, a pomlad je bila čas, ko je v mestu primanjkovalo hrane celo za domačine, kaj šele za množico romarjev. Zato je papež Gregor IV. leta 835 prestavil praznik vseh svetih s 13. maja na 1. november.

—–

Med cerkvenimi redovnimi skupnostmi, ki so v 19. stoletju doživele največji razmah, saj so s svojim načinom dela najbolj ustrezale potrebam časa, so bile hčere krščanske ljubezni ali usmiljenke. Prvih šest usmiljenk je iz Gradca v Ljubljano prišlo maja leta 1852 (med njimi sta bili dve Slovenki). Pomagale so v mestni ubožnici, po domovih obiskovale bolnike in reveže ter skrbele za dušni blagor kaznjenk v prisilni delavnici na Poljanah. Na prošnjo mestnih oblasti so usmiljenke na današnji dan leta 1855 prevzele tudi oskrbo bolnikov v civilni bolnišnici v Ljubljani, ustanovljeni leta 1786; ta se je uradno imenovala “Prva civilna in deželna bolnica na Kranjskem”. Na pomoč jih je prišlo še nekaj iz Gradca, postopoma pa so začele v red hčera krščanske ljubezni vstopati tudi domačinke. Bolnišnica je delovala vse do hudega potresa aprila leta 1895, ko je bila stavba v središču Ljubljane na današnji  Ajdovščini tako poškodovana, da ni mogla več nuditi varnega zavetja.

—–

Prva številka mesečnika “Preporod”, glasila levo usmerjene liberalne projugoslovanske srednješolske in visokošolske mladine, je izšla na današnji dan leta 1912 v Ljubljani. Gibanje tako imenovanih “preporodovcev” je bilo izraz razočaranja mladine nad neuspešnimi poskusi političnih strank, da bi dosegle rešitev jugoslovanskega vprašanja v okviru Avstro-Ogrske.

Večina člankov v “Preporodu” je imela aktualno politično vsebino, del jih je bilo socialnih in kulturnih, iz strahu pred cenzuro pa je bila vsebina – zavzemanje za čim trdnejšo povezavo z drugimi jugoslovanski narodi –  pogosto prikrita z obliko, na primer z legendami, basnimi ali pravljicami. Do junija leta 1913 je izšlo dvanajst številk; mnoge so bile cenzurirane, zadnja pa je bila v celoti zaplenjena.

—–

V Prešernovem gaju v Kranju so na današnji dan leta 1931 odkrili spomenik žrtvam prvega tržaškega procesa. To je prvi protifašistični spomenik v Evropi. Prvi tržaški proces, imenovan tudi “bazoviški”, je potekal pred posebnim sodiščem za zaščito države v prvih dneh septembra leta 1930, in sicer proti pripadnikom slovenske tajne narodnjaške in protifašistilčne organizacije TIGR (“Trst, Istra, Gorica, Reka”) v Julijski krajini. Sodišče je štiri obtožence obsodilo na smrt, dvanajst na zaporne kazni, enajst pa jih je oprostila že preiskovalna komisija.