Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Samuel Karpe, Fran Albreht, Kričač
Čeprav filozof FRANC SAMUEL KARPE kot izrazit predstavnik razsvetljenstva na Slovence ni neposredno vplival, je s svojim delovanjem na tujem postal pomemben vrstnik in sodobnik doma delujočih razsvetljencev, kot sta bila na primer Anton Tomaž Linhart in baron Žiga Zois. Karpe je filozofske študije končal na ljubljanskem jezuitskem kolegiju, leta 1773 pa je promoviral na dunajski univerzi iz prava in filozofije.. Pozneje je bil profesor za logiko, metafiziko in moralno filozofijo na univerzi v Olomoucu, rektor brnske univerze ter profesor na dunajski.
Med deli, ki so ga proslavila, je najpomembnejše »Filozofija brez priimkov«, ki na približno tisoč tristo straneh obravnava sistem racionalistično zasnovane filozofije. Najpomembnejše v filozofiji je zanj ljubezen do resnice, zato imena (priimki) niso pomembna. V znanosti je največji pomen pripisoval psihologiji, ki naj bi sploh bila temelj vsake filozofije. Po svojem delu je bil Franc Samuel Karpe največji laični filozof slovenskega rodu do 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1747 v Ljubljani.
—–
Pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik in urednik FRAN ALBREHT je v Ljubljani končal slavistiko in se zaposlil v upravnih službah. Med drugo svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih in v nemškem taborišču Dachau, po osvoboditvi pa je postal prvi ljubljanski župan. Kot pesnik je sledil predvsem novoromantičnim vzornikom, zlasti Župančiču, hkrati pa je bil predhodnik ekspresionističnega pesništva dvajsetih let. Izdal je pesniški zbirki »Mysteria dolorosa« in »Pesmi življenja«, novelo iz Levstikovega življenja »Zadnja pravda« ter številne članke, književne ocene in gledališke kritike, saj je s prekinitvami spremljal naše gledališko dogajanje skoraj štiri desetletja. Veliko je tudi prevajal, zlasti Goetheja in Schillerja. Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado. Fran Albreht se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Kamniku.
—–
Kričač, ilegalna radijska postaja Osvobodilne fronte, je v okupirani Ljubljani začel delovati na današnji dan leta 1941. Vsak ponedeljek in vsako soboto zvečer je oddajal petnajstminutni program in pozival k boju proti okupatorju. Kričač se je oglašal vsakokrat z drugega kraja – znanih je vsaj 23 stanovanj ali stavb, iz katerih je tekel spored. Oddaje so se začele s tiktakanjem ure – to naj bi bil znak za geslo “Naš čas prihaja” – in s slovensko himno “Naprej, zastava slave”.
Ker okupatorju kljub velikemu prizadevanju in sodobni tehniki ilegalnega Kričača ni uspelo odkriti, je italijanska oblast aprila leta 1942 prepovedala uporabo radijskih sprejemnikov in zahtevala odstranitev radijskih anten v mestu. Takrat se je prenehal oglašati tudi Kričač, v tedanjih zelo hudih razmerah edina radijska postaja za obveščanje protifašistične javnosti v okupirani Evropi.
—–
Po desetletni zahtevni graditvi je francoska cesarica Evgenija na današnji dan pred 150-imi leti slovesno odprla Sueški prekop, za katerega je načrte zasnoval francoski inženir Ferdinand de Lesseps. Novi prekop je omogočil neposredno plovno povezavo med Rdečim in Sredozemskim morjem ter tako ladijskim prevoznikom na progah med Evropo in Azijo oziroma Avstralijo prihranil dolgotrajno plovbo okoli Rta dobrega upanja na južnem delu Afrike.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov