Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Adam Farkaš, Fran Krašovec, prvi polet z letalom Edvarda Rusjana
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v naslednjih desetletjih. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leto pozneje sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan pred 110-imi leti na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Adam Farkaš, Fran Krašovec, prvi polet z letalom Edvarda Rusjana
ADAM FARKAŠ je po šolanju na evangeličanskem liceju v Šopronu na Madžarskem ter študiju pedagogike, filozofije in teologije na univerzi v Jeni leta 1754 postal profesor na šopronskem liceju. Kot pomočnik rektorja, sorektor in nazadnje kot rektor se je zavzemal za izpopolnitev in posodabljanje licejskega pouka. Njegovo temeljno življenjsko delo je učni program z naslovom “Prispevek k hvalevrednim nasvetom drugih za izboljšanje evangeličanske latinske šole v Šopronu”. V njem je dosledno upošteval načelo tolerantnosti glede narodne pripadnosti in rabe jezika ter tako pomembno vplival na razvoj šolstva v večnarodni državni skupnosti.
Po nepopolnih podatkih se je v letih njegovega delovanja na šopronskem liceju šolalo več kot trideset slovenskih dijakov, predvsem iz Železne županije. Da je bil močno navezan na domovino, se je pokazalo tudi v njegovi oporoki. V njej je del premoženja zapustil luteranskim ustanovam ter “ubogemu slovenskemu ljudstvu”. Šolnik Adam Farkaš se je rodil leta 1730 na Suhem Vrhu v Prekmurju.
—–
Fotograf FRAN KRAŠOVEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. S fotografijo se je ukvarjal amatersko, njegov vzornik in učitelj pa je bil Bogumil Brinšek, znani planinski in jamski fotograf.. Krašovec je bil med ustanovnimi člani Fotokluba Ljubljana in najpomembnejšimi ustvarjalci na področju fotografije med vojnama. Njegovi prvi ohranjeni posnetki so iz leta 1912, najaktivnejši pa je bil v naslednjih desetletjih. V krajinski fotografiji je poudarjal atmosferske in svetlobne učinke, kot eden izmed utemeljiteljev žanrske fotografije pri nas pa se je pogosto posvečal socialnim motivom. Fotograf Fran Krašovec je med prvimi opozoril na problematiko gibanja v fotografiji.
—–
Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leto pozneje sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.
Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan pred 110-imi leti na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.
Pozneje je v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Neveljaven email naslov