Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov