Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Danilo Majaron, Janko Mačkovšek, Mirko Kunčič, Akademski pevski zbor
Pravnik, politik in kulturni delavec DANILO MAJARON je leta 1888 na Dunaju doktoriral iz prava in bil nato odvetnik v Ljubljani. Že med študijem je bil pomemben sodelavec političnega časnika “Slovenski narod”, pozneje pa tri desetletja predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani in eden glavnih organizatorjev jugoslovanskih pravniških kongresov.
S pisanjem in političnimi nastopi se je zavzemal za ustanovitev ljubljanske univerze, po razpadu Avstro-Ogrske pa je predsedoval vseučiliščni komisiji in vodil organizacijske priprave za ustanovitev univerze; leta 1929 je bil imenovan za njenega prvega častnega doktorja. V zadnjih letih 19. stoletja se je kot deželni poslanec za Idrijo zavzemal za izboljšanje socialnega položaja rudarjev in pripomogel k ustanovitvi realke v Idriji. Danilo Majaron se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Borovnici.
—–
Na današnji dan leta 1888 se je v Idriji rodil narodni delavec in politik JANKO MAČKÔVŠEK. Po prvi svetovni vojni je bil referent za meje pri ljubljanskem Narodnem svetu, leta 1919 pa izvedenec v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Kot diplomant višje tehniške šole v Pragi se je ukvarjal z urbanizmom in prometnimi povezavami na Slovenskem. Bil je predsednik Ciril-Metodove družbe in društva Branibor ter soustanovitelj Manjšinskega inštituta v Ljubljani. Napisal je več študij in narisal več zemljevidov o slovenskih narodnih mejah.
Med drugo svetovno vojno je bil med drugim v predsedstvu Slovenske zaveze, političnega organa predstavnikov slovenskih protirevolucionarnih strank in skupin. Jugoslovanski begunski vladi v Londonu je pošiljal poročila o razmerah pod okupacijo: o delovanju strank in posameznikov, delovanju Osvobodilne fronte in komunistične partije, o okupatorjevem nasilju, publicistični dejavnosti in podobnem. Leta 1944 ga je gestapo aretiral in po zaslišanju poslal v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je tudi umrl. Po vojni je slovenska Uprava državne varnosti tako imenovano Mačkovškovo obveščevalno mrežo preganjala, češ da je delala za angleško obveščevalno službo, odgovorno za politične informacije in organizacijo Britancem naklonjenih političnih skupin, Mačkovška pa je imela tudi za idejnega vodjo četništva na Slovenskem.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Lescah na Gorenjskem rodil mladinski pisatelj MIRKO KUNČIČ. Po končani srednji šoli je delal v zdravilišču Topolšica, pozneje pa se je posvečal časnikarstvu. Leta 1943 in 44 je bil tiskovni referent na magistratu v Ljubljani, leta 1948 pa se je kot politični begunec naselil v Argentini. Mladinsko literaturo je začel pisati že v domovini, saj je bil od leta 1925 do 1941 urednik mladinske priloge in otroškega kotička v časopisu Slovenec. Izdal je več knjig pravljic, pripovedk, pesmi in gledaliških iger. V Argentini je Mirko Kunčič poleg ponatisov izdal še nekaj novih mladinskih del.
—–
Akademski pevski zbor je leta 1926 v Ljubljani ustanovil France Marolt. Ta amaterski študentski moški zbor je bil med vojnama s svojo visoko umetniško in tehnično ravnijo eden najboljših v Sloveniji. Svoj zadnji koncert je imel na današnji dan leta 1941 v unionski dvorani v Ljubljani. Organizirali so ga na pobudo Osvobodilne fronte. Poslušalci so ga razumeli kot domoljubno manifestacijo in prerasel je v pravo protifašistično demonstracijo.
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov