Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janko Šuman, Emil Smasek, zadnja vožnja ljubljanskega tramvaja
JANKO ŠUMAN je študij prava končal na Dunaju, promoviral pa leta 1890 v Gradcu. Služboval je v avstrijskem patentnem uradu na Dunaju, v letih od 1919 do 1937 pa je vodil jugoslovansko Upravo za zaščito industrijske lastnine in konkurenčnega prava v Beogradu. Kot glavni redaktor vse zakonodaje s teh področij je pripravil in sooblikoval temeljne zakone: uredbo o zaščiti industrijske lastnine, na podlagi katere je Jugoslavija leta 1921 lahko podpisala ustrezno Pariško konvencijo, in zakon o varstvu avtorskih pravic, ki je bil leta 1930 podlaga za podpis Bernske konvencije o varstvu del v znanosti in umetnosti.
—–
Dramaturg, pedagog in publicist EMIL SMASEK je leta 1936 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je bil v Mariboru eden izmed ustanoviteljev “Gledališča mladega rodu”. V okviru tega je bilo tudi lutkovno gledališče in zanj je pripravljal predstave z ročnimi lutkami. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa je delal pri Ljudski prosveti Slovenije. Sistematično je spremljal vpliv lutkarstva na mlade gledalce in opozarjal na njegov pomen pri umetnostni vzgoji mladih. Prirejal je besedila za mladinske in lutkovne igre ter urejal “Ljudsko prosveto” in zbirko “Lutkovni oder”.Leta 1956 je postal dramaturg in urednik za radijske igre na Radiu Ljubljana. Prizadeval si je za umetniško dognanost in z natečaji spodbujal slovenske pisce. Igre Radia Ljubljana so pod njegovim vodstvom dobivale pomembne domače in tuje nagrade. Leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na na današnji dan leta 1910 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skozi in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janko Šuman, Emil Smasek, zadnja vožnja ljubljanskega tramvaja
JANKO ŠUMAN je študij prava končal na Dunaju, promoviral pa leta 1890 v Gradcu. Služboval je v avstrijskem patentnem uradu na Dunaju, v letih od 1919 do 1937 pa je vodil jugoslovansko Upravo za zaščito industrijske lastnine in konkurenčnega prava v Beogradu. Kot glavni redaktor vse zakonodaje s teh področij je pripravil in sooblikoval temeljne zakone: uredbo o zaščiti industrijske lastnine, na podlagi katere je Jugoslavija leta 1921 lahko podpisala ustrezno Pariško konvencijo, in zakon o varstvu avtorskih pravic, ki je bil leta 1930 podlaga za podpis Bernske konvencije o varstvu del v znanosti in umetnosti.
—–
Dramaturg, pedagog in publicist EMIL SMASEK je leta 1936 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa je bil v Mariboru eden izmed ustanoviteljev “Gledališča mladega rodu”. V okviru tega je bilo tudi lutkovno gledališče in zanj je pripravljal predstave z ročnimi lutkami. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa je delal pri Ljudski prosveti Slovenije. Sistematično je spremljal vpliv lutkarstva na mlade gledalce in opozarjal na njegov pomen pri umetnostni vzgoji mladih. Prirejal je besedila za mladinske in lutkovne igre ter urejal “Ljudsko prosveto” in zbirko “Lutkovni oder”.Leta 1956 je postal dramaturg in urednik za radijske igre na Radiu Ljubljana. Prizadeval si je za umetniško dognanost in z natečaji spodbujal slovenske pisce. Igre Radia Ljubljana so pod njegovim vodstvom dobivale pomembne domače in tuje nagrade. Leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na na današnji dan leta 1910 v Mariboru.
—–
Na današnji dan leta 1958 je Frane Milčinski – Ježek odpeljal znameniti ljubljanski tramvaj na zadnjo vožnjo izpred ljubljanskega Magistrata v remizo v Šiški – tega dne so namreč ukinili še njegovo zadnjo progo. Kljub deževnemu vremenu se je od priljubljene “električne cestne železnice” poslovila množica Ljubljančanov. Pred mestno hišo so na eni strani stali stari tramvajski vozovi, na drugi novi avtobusi. Ježek, preoblečen v cesarja Franca Jožefa, je opravil slovesen pogrebni obred, ob njem pa je nastopilo še nekaj drugih dramskih igralcev, ki so s humorističnimi skeči in kratkimi zgodbicami opisovali več kot pol stoletja dolgo življenje tramvaja. Prva tramvajska proga je namreč začela obratovati 6. septembra leta 1901.
Po Stritarjevi ulici, na Tromostovju in Prešernovem trgu ter po Čopovi je zaradi množice “pogrebcev” zastal ves promet, le poslednji tramvaj – ovešen z venci in črnimi zastavami – se je počasi prebijal skozi in odpeljal zadnje potnike proti remizi. Po tem veličastnem slovesu od legendarnega tramvaja – v njegovih prvih letih so mu Ljubljančani pravili tudi “trambulaj” ali “drvarnica” ali celo “pocestnica” – so novi avtobusi takoj prevzeli svojo dolžnost in začeli voziti na novi krožni progi Moste-Žale-Ajdovščina-Moste.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov