Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jožef Ignacij Fanton De Brunn, Marijan Vodopivec, Zoran kržišnik, z zakonom prepovedana prodaja knjig o roparskem dobrotniku Robinu Hoodu

Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.

—–

MARIJAN  VODOPIVEC  je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo.  Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (za »Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.

­—–

Umetnostni  zgodovinar  in  likovni  kritik  ZORAN  KRŽIŠNIK  je diplomiral in doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1947 je postal upravnik ljubljanske Moderne galerije in jo vodil skoraj štiri desetletja, nato pa je prevzel organizacijio in vodstvo Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. Leta 1955 je bil  pobudnik in organizator Mednarodnega grafičnega bienala in pozneje njegov dolgoletni vodja. Pripravil je tudi številne mednarodne grafične razstave in tako pripomogel k uveljavljanju slovenske grafike v svetu, naše umetnike pa predstavil v številnih monografijah in kataloških izdajah. Za svoje delo je prejel francosko odlikovanje legije časti, Valvasorjevo nagrado in leta 1994 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Zoran Kržišnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Žirovnici.

—–

Na današnji dan pred 70-imi leti so v ameriški zvezni državi Indiani z zakonom prepovedali prodajo pri mladih bralcih izredno priljubljenih knjig o roparskem dobrotniku Robinu Hoodu. Odstranili so jih tudi iz vseh šolskih in javnih knjižnic. Takrat je bil namreč čas hladne vojne in zahodnega strahu pred komunizmom, ki ga je uspešno napihoval ameriški senator McCarthy. Sprejetje prepovedi prodaje knjige o Robinu Hoodu so utemeljili takole «Vsebina knjige, torej jemanje bogatim in dajanje revnim, je čista komunistična propaganda.«