Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljubljanski župan in eden naših največjih pripovednikov, prvi Prekmurski znanstvenik in posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvasorja, od zborista do opernega režiserja

Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.

______

Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel je napisal prvo Prekmursko slovnico in to v Madžarskem jeziku. …///izjava// … Pravi slovenist akademik prof. dr. Marko Jesenšek. Od leta 1920 je Avgust Pavel živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, sočasno pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi vseučiliško šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."

__________

Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred prvo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel  - rodil se je leta 1901 v Trstu - je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.

—–

Operni  režiser  Franjo Potočnik je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser.  Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu na Moravskem, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.