Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan: petek, 28. avgusta 2020

28.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljubljanski župan in eden naših največjih pripovednikov, prvi Prekmurski znanstvenik in posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvasorja, od zborista do opernega režiserja

Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.

______

Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel je napisal prvo Prekmursko slovnico in to v Madžarskem jeziku. …///izjava// … Pravi slovenist akademik prof. dr. Marko Jesenšek. Od leta 1920 je Avgust Pavel živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, sočasno pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi vseučiliško šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."

__________

Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred prvo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel  - rodil se je leta 1901 v Trstu - je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.

—–

Operni  režiser  Franjo Potočnik je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser.  Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu na Moravskem, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.


Na današnji dan

6269 epizod

Na današnji dan

6269 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan: petek, 28. avgusta 2020

28.08.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ljubljanski župan in eden naših največjih pripovednikov, prvi Prekmurski znanstvenik in posrednik kulture med sosednjima narodoma, raziskovalec Trubarja, Svetokriškega in Valvasorja, od zborista do opernega režiserja

Politik in pripovednik Ivan Tavčar je na Dunaju študiral pravo in imel nato v Ljubljani od leta 1884 odvetniško pisarno. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa je sodeloval tudi pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem sestavljal jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Nekaj časa je urejal tudi strankino glasilo Slovenski narod. V letih 1901-1907 je bil državnozborski poslanec, od leta 1911 do 1921 je bil tudi ljubljanski župan. Na njegovo pisateljsko delo so v začetku vplivali slovenski in nemški pripovedniki. Napisal je slovito povest “Cvetje v jeseni” ter povest o protireformacijskih časih “Vita vitae meae”. Njegovo najpomembnejše delo je zgodovinski roman “Visoška kronika”. Časovno in krajevno barvite so tudi njegove povesti iz obdobja verskih bojev in ponapoleonske kongresne Ljubljane. Politik in pripovednik Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko.

______

Leta 1886 se je na Cankovi rodil jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel, ki velja za prvega prekmurskega znanstvenika ter pomembnega kulturnega posrednika med Madžari in Slovenci. Obiskoval je gimnaziji v Monoštru in Sombotelu ter nato v Budimpešti študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda na Erdeljskem. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Avgust Pavel je napisal prvo Prekmursko slovnico in to v Madžarskem jeziku. …///izjava// … Pravi slovenist akademik prof. dr. Marko Jesenšek. Od leta 1920 je Avgust Pavel živel v Sombotelu in poučeval na gimnaziji, sočasno pa je vodil muzej in urejal njegovo knjižnico. "Bil je prvi vseučiliško šolan jezikoslovec in slovstveni zgodovinar v naši krajini (Prekmurju)," je o njem zapisal Vilko Novak. "Stalno je v njem živel pesnik, ki je najprej nastopil v domačem narečju in med vojsko budniško napovedoval lepšo prihodnost svojemu narodu."

__________

Literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar Mirko Rupel je slavistiko in romanistiko študiral na ljubljanski filozofski fakulteti, izpopolnjeval pa se je v Franciji. Pred prvo svetovno vojno je poučeval na ljubljanskih srednjih šolah, po njej pa je bil ravnatelj narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Raziskoval je predvsem slovensko reformacijo, protireformacijo in barok ter objavljal arhivsko gradivo in analitične razprave o posameznih avtorjih, predvsem o Trubarju. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov, izdajal pa je tudi izbrana besedila protestantskih piscev, Janeza Svetokriškega in Janeza Vajkarda Valvasorja. Mirko Rupel  - rodil se je leta 1901 v Trstu - je na takratnem Radiu Ljubljana poldrugo desetletje vodil zelo odmevne jezikovne pogovore.

—–

Operni  režiser  Franjo Potočnik je bil sprva v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru zborist, po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa režiser.  Na oder je postavil približno 55 opernih del, nazadnje doma in v tujini odmevno praizvedbo opere “Krog s kredo” Slavka Osterca. Gostoval je v ljubljanski operi, v Olomoucu na Moravskem, Sarajevu in Novem Sadu, bil pa je tudi scenograf in režiser dramskih del. Franjo Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1927 v Mariboru.


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

16. oktober - Protifašistična zveze žensk Slovenije (1943)

Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

15. oktober - Peter Gosar (1923) fizik in raziskovalec polprevodnikov

Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.10.2023

14. oktober - Slovenec – 'Političen list za slovenski narod' (1873)

»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

13. oktober - Igor Torkar (1913) obsojenec v dachavskih procesih

Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

8. oktober - tolarji zamenjajo dinarje (1991)

Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

7. oktober - "polenecia" in biolog Anton Polenec (1910)

Ljubljana dobi Državno žensko učiteljišče Začetnica medicinske mikrobiologije v Sloveniji V stari nemški rajh napotili drugi transport ukradenih otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

6. oktober - v Ljubljani 20 cm snega (1926)

Elektrotehnik in varuh narave »Romanja pod sončnim lokom« Košarkarsko slavje pred pol stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

5. oktober - Božo Podkrajšek (1909) satirik, ki je dražil oblastnike

Usoda enega najbogatejših Slovencev med obema vojnama Škof s Pohorja Prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

4. oktober - Stanislav Rapotec (1911) umetnik, odlikovan z redom Avstralije

Za uveljavitev slovenščine v uradih in na sodiščih Agronom preučuje razvoj slovenskega kmetijstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

3. oktober - bombardiranje Novega mesta in Črnomlja (1943)

V Ljubljani izšel uradni list Ilirskih provinc Mornariški častnik iz Žužemberka Televizijski komentator in športni urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


30.09.2023

2. oktober - Metod Milač (1924) »Kdo solze naše posuši«

Usodnost jožefinske dobe za slovenske samostane Bibliograf, ki je zbral skoraj 350 let naše književne ustvarjalnosti Začetek splošne elektrifikacije Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

1. oktober - Kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda (1943)

Telovadno društvo »Južni sokol« Ukinitev slovenskega jezika v šolah Julijske krajine Radijski in Avsenikov pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.09.2023

30. september - dr. Zoran Janžekovič (1918) in uspehi pri zdravljenju opeklin

Mojster bidermajerskega slikarstva Pravnik v tržaškem odporniškem gibanju Strokovnjak za gojenje gozdov in krajinsko ekologijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 20 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov