Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

5. oktober

05.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Celjski boj za enakopravnost slovenskega jezika, satirik, ki je dražil oblast, prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice, dvojčici iz epruvete štejeta 36 let

V desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev v Celju tako povečalo, da so že  izveski nad njihovimi lokali dali slutiti, da v mestu živi precejšnje število Slovencev. Ker je bilo to v nasprotju z "nemškim značajem" Celja, je občinski odbor na seji na današnji dan leta 1906 v cestnopolicijski red za mesto Celje vključil določilo, po katerem naj bi bili napisi na teh izveskih samo nemški. To je zanetilo spor, ki je odmeval tudi v avstrijskem državnem zboru. Po pritožbah   na  sodiščih  in  interpelaciji  v  deželnem  zboru  je  moralo  celjsko nemštvo po odločitvi upravnega in državnega sodišča oktobra leta 1907 priznati poraz. Sodišče je namreč razsodilo, da je "celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih napisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen 19 državnih osnovnih postav".

Novinar  in  gledališki  igralec  Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano; tam je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, po desetih mesecih pa so ga Italijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče  / na fotografiji v stavnici Večera/.  Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.

Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 le zasadili prvo lopato na slovesnosti ob začetku zidanja nove Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.

5. oktobra 1984 sta se na ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani rodili prvi dvojčici na Slovenskem, spočeti z oploditvijo zunaj telesa in poznejšim prenosom zarodka v maternico. Porod se je začel predčasno, dvojčici pa sta tehtali 2590 in 2155 gramov ter merili 45 in 44 cm.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

5. oktober

05.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Celjski boj za enakopravnost slovenskega jezika, satirik, ki je dražil oblast, prva lopata na gradbišču Narodne in univerzitetne knjižnice, dvojčici iz epruvete štejeta 36 let

V desetletju pred izbruhom prve svetovne vojne se je število slovenskih obrtnikov in trgovcev v Celju tako povečalo, da so že  izveski nad njihovimi lokali dali slutiti, da v mestu živi precejšnje število Slovencev. Ker je bilo to v nasprotju z "nemškim značajem" Celja, je občinski odbor na seji na današnji dan leta 1906 v cestnopolicijski red za mesto Celje vključil določilo, po katerem naj bi bili napisi na teh izveskih samo nemški. To je zanetilo spor, ki je odmeval tudi v avstrijskem državnem zboru. Po pritožbah   na  sodiščih  in  interpelaciji  v  deželnem  zboru  je  moralo  celjsko nemštvo po odločitvi upravnega in državnega sodišča oktobra leta 1907 priznati poraz. Sodišče je namreč razsodilo, da je "celjski mestni urad s prepovedjo slovenskih napisov v ozračju celjskih ulic kršil enakopravnost slovenskega jezika z nemškim in prelomil člen 19 državnih osnovnih postav".

Novinar  in  gledališki  igralec  Božo Podkrajšek se je najprej izučil za stavca, nato pa je kot bobnar v različnih plesnih orkestrih potoval po Jugoslaviji. Leta 1936 se je ustalil v Mariboru. Čez dve leti je ustanovil, urejal in izdajal humoristični Toti list; izhajal je vse do nemške okupacije leta 1941. Hkrati je občasno organiziral Toti teater, poln šaljivih in pikrih bodic. Z njim je jeseni leta 1940 gostoval v Ljubljani in njegovih štirinajst predstav si je vsakič ogledalo 800 gledalcev. V njih je nastopal tudi Frane Milčinski Ježek. S Podkrajškom sta bila sijajen par in sta skupaj udrihala po oblasti ter celó po beograjski čaršiji. Čeprav je besedilo cenzuriral sam šef ljubljanske policije doktor Hacin, je v njem še vedno ostalo toliko bodic, da so Ljubljančani kar drli na predstave. Po okupaciji se je Božo Podkrajšek umaknil v Ljubljano; tam je vodil Veselo gledališče, v katerem so sodelovali predvsem pregnani mariborski gledališčniki, po desetih mesecih pa so ga Italijani internirali v Gonars. Po drugi svetovni vojni je delal na Radiu Ljubljana ter v tržaškem Slovenskem narodnem gledališču, leta 1951 pa se je vrnil v Maribor ter bil tehnični urednik in pozneje novinar časopisa “Večer”; predvsem zanj je pisal tudi humoreske, parodije, travestije in skeče  / na fotografiji v stavnici Večera/.  Božo Podkrajšek se je rodil leta 1909 v Ljubljani.

Ko je bila leta 1919 ustanovljena slovenska univerza, je nekdanja deželna študijska knjižnica prevzela tudi naloge osrednje univerzitetne knjižnice. Za potrebe razvijajoče se univerze pa je bila knjižnica, ki je imela samo 18 čitalniških mest, seveda premajhna. Tako so po dolgem pregovarjanju in nabiranju denarja na današnji dan leta 1936 le zasadili prvo lopato na slovesnosti ob začetku zidanja nove Univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Plečnik, slovesno odprtje pa je bilo pet let pozneje, tik pred italijansko zasedbo Ljubljane. Narodna in univerzitetna knjižnica je eno najpomembnejših Plečnikovih del posvetne arhitekture v Sloveniji.

5. oktobra 1984 sta se na ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani rodili prvi dvojčici na Slovenskem, spočeti z oploditvijo zunaj telesa in poznejšim prenosom zarodka v maternico. Porod se je začel predčasno, dvojčici pa sta tehtali 2590 in 2155 gramov ter merili 45 in 44 cm.


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


Stran 25 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov