Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. oktober

13.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo

13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski  pesnik  Leopold  Volkmer, pisec  basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem  življenju  in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so  leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.

Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.

Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl.  Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti­skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. oktober

13.10.2020

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo

13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski  pesnik  Leopold  Volkmer, pisec  basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem  življenju  in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so  leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.

Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.

Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl.  Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti­skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

2. julij - uršulinke v Ljubljani ustanovijo prvo dekliško šolo (1703)

Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

1. julij - Alojzij Res (1893) povezovalec slovenske in italijanske kulture

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas


23.06.2023

30. junij - cesar Loko podeli brižinskemu škofu (973)

Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani


23.06.2023

29. junij - gozdarski inženir in izumitelj Jožef Ressel (1793)

Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška


23.06.2023

28. junij - Fran Roblek (1865) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini

Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


23.06.2023

27. junij - major Alfred Lavrič (1883) borec za severno mejo

Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija


23.06.2023

26. junij - 100 let arhivskega sporazuma z Avstrijo

Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«


19.06.2023

25. junij - pol leta po plebiscitu je Slovenija uzakonila državnost (1991)

Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava


19.06.2023

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo


Stran 25 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov