Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo
13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski pesnik Leopold Volkmer, pisec basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem življenju in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.
Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.
Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl. Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših pritiskov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."
Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi slovenski socialni pesnik, svobodna izbira veroizpovedi, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, pisec romana o bojih za severno mejo
13. oktobra 1741 se je v Ljutomeru rodil duhovnik in ljudski pesnik Leopold Volkmer, pisec basni, domoljubnih pesmi, pesmi o kmečkem življenju in nabožnih pesmi v narečju. Med njegovimi pesmimi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca prleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave”, / Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave / ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku natisnjeno v Mariboru.
Leta 1781 je habsburški vladar Jožef II. izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni kasneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko normalno vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.
Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl. Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših pritiskov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."
Pesnik, dramatik, pripovednik, publicist in pravnik Makso Šnuderl je v mladosti pisal pesmi in novele. Po prvi svetovni vojni je deloval kot častnik v štabu generala Rudolfa Maistra. Kasneje je o bojih za severno mejo napisal roman z naslovom Osvobojene meje, ki pa je izšel šele leta 1968. Idejno in slogovno je sodil v postekspresionizem. Njegova drama: Pravljica o rajski ptici je bila uprizorjena pred devetdesetimi leti. Med vojno je bil med organizatorji prvega kongresa slovenskih kulturnih delavcev ….//…. , bil pa je tudi predsednik komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Kasneje je bil profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, tudi njen dekan in sredi šestdesetih let rektor ljubljanske univerze. Pravnika Maksa Šnuderla – rodil se je na današnji dan leta 1895 v Rimskih toplicah – lahko štejemo po dr. Leonidu Pitamicu za najpomembnejšega utemeljitelja sodobne ustavnopravne znanosti v Sloveniji.
Črkarska pravda za “popoln in razumen črkopis” Koroški bančnik v Mariboru V kanuju do medalj
Prva natančna določitev slovenskega jezikovnega ozemlja Rektor graške univerze Soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridigar v jezuitskih kolegijih Tragična zgodba policijskega uradnika in obveščevalca Skladateljica, poglobljena v ljudsko glasbo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zamejski pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec Eden prvih vojaških incidentov hladne vojne Prva z domačim znanjem zgrajena hidroelektrarna
Astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru "Ribarski zakon za Kranjsko" Arheolog in pesnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Kritik malomeščanstva in politične nenačelnosti Ameriški kongresnik slovenskega rodu
Tragika koroškega kmečkega upora Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi življenjepis Franceta Prešerna Šolska sestra ustanovi zasebno žensko učiteljišče Avtor dragocene fotografske dediščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi dramatično društvo Za modernejšo predstavitev naravoslovnih zbirk Ljubljana priključena na javno električno omrežje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča Protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi šolski zdravnik v Ljubljani Doktorat prvega geografa Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žrtev dachavskih procesov Desetletja prepovedani književnik Uzakonjena volilna pravica žensk
Prvi predsednik Slovenske matice Pravnik in književnik Ko je v Auschwitz prispela največja skupina internirancev s slovenskega ozemlja
Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija
Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem
Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska
Neveljaven email naslov