Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobil prvi časopis v slovenščini, ustvarjalna moč glasbenega samouka, študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo, ustava po sovjetskem modelu
16. januarja 1867 je Maribor dobil prvo številko prvega časopisa v slovenščini. To je bil tednik za štajersko podeželje “Slovenski gospodar”. Ustanovil in urejal ga je doktor Matija Prelog, ki je v uvodniku med drugim zapisal: »V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, kterih nas je vendar čez 400 tisoč, nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenje.« Slovenski gospodar je začel izhajati z namenom, da tudi štajerski Slovenci končno dobijo vsestranski in poučen časnik, nekaj podobnega, kot so bile na Kranjskem Bleiweisove “Kmetijske in rokodelske novice”. To je bil sicer drugi časopis na Štajerskem v slovenščini – prve so bile “Celske novine”. Izhajal je 74 let, do nacistične okupacije leta 1941, in je na Štajerskem imel izjemno pomembno vlogo, tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Leta 1878 se je v Ročinju ob Soči rodil duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec. Čeprav je bil glasbeni samouk, je dosegel presenetljive uspehe. Po slogu je bil romantik. Pisal je maše, skladbe za mešani zbor, spevoigre, koračnice, orkestralne in tamburaške skladbe, urejal zbirke za zbore ter pisal prispevke v časopise in revije o glasbi, skladateljih, glasbenikih ter instrumentih. Njegov opus obsega več kot 1200 skladb, številne so do današnjega dne zelo priljubljene, na primer: Na poljani, Jaz bi rad rdečih rož, O večerni uri, Pobratimija, Žebljarska; najlepša pa je Žabja svatba. /Posnetek/ Slišali smo odlomek pesmi v izvedbi Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, dirigent je bil Anton Nanut. Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec se je rodil leta 1878 v Ročinju ob Soči.
Vida Lasič je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Maja 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana. Sodelovala je tudi pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila leta 1920 v Zagorju ob Savi.
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je leta 1947 sprejela prvo slovensko ustavo. Podlaga zanjo je bila zvezna jugoslovanska ustava, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela leta 1946 in se je močno zgledovala po sovjetski ustavi iz leta 1936. Uvedla je federativno ureditev države ‒ ta je bila sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Z njo je komunistična partija utrdila centralizirano in hierarhično državno oblast. Pri slovenski ustavi je šlo za ustavo ene izmed federalnih enot v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. V njej je bilo zapisano, da si je slovenski narod ustvaril državo ter jo na podlagi samoodločbe, ta je predvidevala tudi pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi, in na temelju načela enakopravnosti vključil v zvezno državo. Slovenska ustava iz leta 1947 je bila podobna republiškim ustavam posameznih sovjetskih socialističnih republik.
6268 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobil prvi časopis v slovenščini, ustvarjalna moč glasbenega samouka, študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo, ustava po sovjetskem modelu
16. januarja 1867 je Maribor dobil prvo številko prvega časopisa v slovenščini. To je bil tednik za štajersko podeželje “Slovenski gospodar”. Ustanovil in urejal ga je doktor Matija Prelog, ki je v uvodniku med drugim zapisal: »V Ljubljani, Celovcu, Gorici, Trstu izhajajo slovenski časniki in se na svitlo dajajo vsake vrste dobre knjige. Samo mi štajerski Slovenci, kterih nas je vendar čez 400 tisoč, nimamo svojega časnika za naše ljudstvo, kteremu je gotovo jako treba podučenje.« Slovenski gospodar je začel izhajati z namenom, da tudi štajerski Slovenci končno dobijo vsestranski in poučen časnik, nekaj podobnega, kot so bile na Kranjskem Bleiweisove “Kmetijske in rokodelske novice”. To je bil sicer drugi časopis na Štajerskem v slovenščini – prve so bile “Celske novine”. Izhajal je 74 let, do nacistične okupacije leta 1941, in je na Štajerskem imel izjemno pomembno vlogo, tako na političnem kot na gospodarskem področju.
Leta 1878 se je v Ročinju ob Soči rodil duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec. Čeprav je bil glasbeni samouk, je dosegel presenetljive uspehe. Po slogu je bil romantik. Pisal je maše, skladbe za mešani zbor, spevoigre, koračnice, orkestralne in tamburaške skladbe, urejal zbirke za zbore ter pisal prispevke v časopise in revije o glasbi, skladateljih, glasbenikih ter instrumentih. Njegov opus obsega več kot 1200 skladb, številne so do današnjega dne zelo priljubljene, na primer: Na poljani, Jaz bi rad rdečih rož, O večerni uri, Pobratimija, Žebljarska; najlepša pa je Žabja svatba. /Posnetek/ Slišali smo odlomek pesmi v izvedbi Primorskega akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec, dirigent je bil Anton Nanut. Duhovnik in skladatelj Vinko Vodopivec se je rodil leta 1878 v Ročinju ob Soči.
Vida Lasič je kot študentka elektrotehnike od leta 1941 delala v radijskem sektorju Osvobodilne fronte ter od novembra istega leta do aprila 1942 sodelovala pri ilegalni radijski postaji Kričač, ki se je oglašala iz vsaj 23-ih stanovanj ali zgradb v Ljubljani; v tistem času je bil Kričač edini medij za obveščanje protifašistične javnosti v Evropi. Po prenehanju oglašanja Kričača je delala v partizanskih radijskih delavnicah, pozneje pa se je vrnila v Ljubljano ter vzpostavila radijsko zvezo med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Maja 1945 je s sodelavci usposobila studio Radia Ljubljana. Sodelovala je tudi pri oddajanju prve radijske oddaje v osvobojeni Ljubljani. Po diplomi na tehniški fakulteti leta 1948 je pri inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko vodila poskusno proizvodnjo posebnih elektronskih elementov s področja vakuumskih tehnologij. Vida Lasič se je rodila leta 1920 v Zagorju ob Savi.
Ustavodajna skupščina Ljudske republike Slovenije je leta 1947 sprejela prvo slovensko ustavo. Podlaga zanjo je bila zvezna jugoslovanska ustava, ki jo je ustavodajna skupščina sprejela leta 1946 in se je močno zgledovala po sovjetski ustavi iz leta 1936. Uvedla je federativno ureditev države ‒ ta je bila sestavljena iz šestih republik in dveh avtonomnih pokrajin. Z njo je komunistična partija utrdila centralizirano in hierarhično državno oblast. Pri slovenski ustavi je šlo za ustavo ene izmed federalnih enot v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije. V njej je bilo zapisano, da si je slovenski narod ustvaril državo ter jo na podlagi samoodločbe, ta je predvidevala tudi pravico do odcepitve ali združitve z drugimi narodi, in na temelju načela enakopravnosti vključil v zvezno državo. Slovenska ustava iz leta 1947 je bila podobna republiškim ustavam posameznih sovjetskih socialističnih republik.
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škofijski sedež se seli ob Dravi navzdol Bibliotekar in literarni zgodovinar Naslovna vloga v prvem slovenskem barvnem filmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pomembno ime slovenske opere Soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah »Papež 'ma vas rad« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vodilne slovenski raziskovalec metuljev svoje dobe »Pesem šolske sestre« Meteorolog in klimatolog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak in začetki slovenističnega jezikoslovja Kako je Ljubljana dobila novo poštno poslopje Rado Simoniti – partizanski skladatelj in zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o osnovni šoli in uresničevanje splošne šolske obveznosti Prvi predsednik Sadjarskega društva za Slovenijo Slovenija v Svetu Evrope
Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov