Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Fran Jesenko (1875-1932) raziskovalec počitka in brstenja rastlin, Ljubljana dobila Lattermanov drevored, za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju, zgodovinar, borec in muzealec

V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1813. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer zdaj stoji prva slovenska veleblagovnica Na-ma. Ob sprehajališču so od Maličevega hotela do Tivolskega gradu posadili 240 akacij in štiri jagnede, takrat zelo moderna drevesa. Zasnova drevoreda je bila estetsko in likovno premišljena, saj so jagnede razporedili na rondoje in tako optično poudarili njihovo dominacijo nad nižjimi akacijami. Tej priljubljeni promenadi pa je današnjo podobo zasnoval arhitekt Jože Plečnik: leta 1931 je sprehajališče od Narodne galerije do Tivolskega gradu razširil na 25 metrov, po sredini postavil betonske svetilke, ob straneh pa značilne klopi.

Botanik in genetik Fran Jesenko je študiral na Dunaju in tam leta 1900 doktoriral. Med prvo svetovno vojno je bil huje ranjen in v vojnem ujetništvu. Po vojni je bil docent na univerzi v Zagrebu, pozneje pa redni profesor botanike na univerzi v Ljubljani. Sodil je med vodilne svetovne genetike v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Že leta 1911 je na mednarodnem kongresu genetikov v Parizu predaval o svojem fertilnem (t. j. plodovitem) križancu pšenice in rži. Med posebno pomembnimi so njegove raziskave počitka in brstenja rastlin. Po njem se imenuje Jesenkovo priznanje, ki ga podeljujejo za uspešno pedagoško, raziskovalno in operativno delo posameznikom in organizacijam z biotehniškega področja. Fran Jesenko si je prizadeval tudi za razglasitev narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer in za zaščito ljubljanskega Tivolija pred pozidavo. Botanik in genetik Fran Jesenko se je rodil leta 1875 v Škofji Loki.

Pravnik, časnikar in politik Engelbert Besednjak se je ukvarjal z urednikovanjem v nekaterih zamejskih časopisih za Slovence ter Istrane, med drugim je bil glavni urednik tržaške “Edinosti”. Kot slovenski poslanec v rimskem parlamentu (vanj je bil izvoljen leta 1924) se je zavzemal predvsem za narodnostne in gospodarske pravice manjšine, zlasti za pouk v maternem jeziku. Za to je osebno posredoval pri italijanskem diktatorju Benitu Mussoliniju. Zahteval je tudi zaščito vseh evropskih narodnih manjšin. Taka politika naj bi po njegovem temeljila na trdni narodnostni zavesti in krepila dobre odnose z matično domovino. Engelbert Besednjak se je rodil leta 1894 v Trstu.

Zgodovinar France Škerl je leta 1934 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz zgodovine, štiri leta pozneje pa doktoriral. Kot gimnazijski profesor v Mariboru se je po nemškem napadu na Jugoslavijo umaknil v Ljubljano in se kot član krščanskosocialistične skupine vključil v Osvobodilno fronto, naslednje leto pa je odšel v partizane. Med drugim je bil glavni urednik Slovenskega poročevalca ter v letih od 1944 do 1948 član znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Takrat je začel opravljati znanstveno in raziskovalno delo na področju zgodovine narodnoosvobodilnega boja in Osvobodilne fronte ter osvobodilnega boja na Primorskem in Koroškem. Leta 1951 je postal direktor Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Napisal je precej samostojnih del in razprav, obsežna monografija o narodnoosvobodilnem boju na Primorskem pa je ostala v rokopisu. Zgodovinar France Škerl se je rodil leta 1909 v Ljubljani.