Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sodišče slovenske narodne časti, arheolog in epigrafik s Ptuja, poveljnik sil vojaškega letalstva v času informbiroja, Beograd pred 30 leti priporoča: Slovenija naj zamrzne odločitev o osamosvojitvi
Arheolog in epigrafik Balduín Sária je pred 100 leti na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil leta 1893 na Ptuju.
Letalski častnik Zdenko Ulepič je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kranju, nato pa vojaško akademijo v Beogradu, kjer je leta 1924 postal topniški podporočnik. Tri leta pozneje je vstopil v Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, bil pozneje poveljnik bombniške eskadrilje v Novem Sadu in tik pred vojno poveljnik letalske izvidniške šole v Pančevu. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Sarajevu, kjer je prišel v vojno ujetništvo in pozneje v italijansko taborišče Gonars. Po razpadu Italije se je pridružil slovenskim partizanom in nato leta 1944 postal načelnik letalskega oddelka pri Vrhovnem štabu. V Caserti je sodeloval s Titom pri pogajanjih za zavezniško pomoč ter nato okoli 150 letalcev odpeljal na šolanje v Sovjetsko zvezo. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič je bil od leta 1946 do 1962 poveljnik sil Jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe, to je med drugim pomenilo najvišjo poveljniško dolžnost za varnost neba Jugoslavije v kritičnih časih neposredno po vojni in v času pritiskov Informbiroja. Letalski častnik Zdenko Ulepič se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Leta 1945 je začelo delovati sodišče slovenske narodne časti. Šlo je za posebno obliko sodstva, ki je izhajalo predvsem iz moralnih načel, kakršna so se izoblikovala med narodnoosvobodilnim bojem. Sodišče slovenske narodne časti je od 4. julija, ko so se začele javne razprave, do 24. avgusta 1945, ko je bilo odpravljeno, obravnavalo najmanj 3.852 oseb in jih 3.025 obsodilo. Kot ugotavlja zgodovinarka dr. Mateja Čoh Kladnik, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo, so senati izrekli trajno izgubo narodne časti 171 obtoženim, na lahko prisilno delo so obsodili 889, na težko pa 346 oseb. **Posnetek** Popolno zaplembo premoženja so izrekli v 219 primerih, delno pa 133 obtoženim. Sodišče naj bi iz naroda, ki je dobro prestal vojno preizkušnjo, izločilo tiste, ki so ga v tem času osramotili.
Leta 1991 se je slovenska delegacija, v kateri so bili Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, v Beogradu pogovarjala s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem in zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo generalom Veljkom Kadijevićem o razdružitvi in o odnosih Slovenije z Jugoslovansko ljudsko armado. Markovič je predlagal, da bi Slovenija svojo odločitev o osamosvojitvi zamrznila in sodelovala na pogajanjih za novo ureditev Jugoslavije, šele če ta pogajanja ne bi uspela, naj bi Slovenija svojo odločitev uresničila. Armada naj bi med tem časom prevzela nekakšno vlogo mirovnih sil, ki naj bi preprečevale mednacionalne konflikte. Slovenska delegacija v tak predlog ni privolila. Istega dne je Slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, ki naj bi začeli veljati na dan osamosvojitve, 25. junija.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Sodišče slovenske narodne časti, arheolog in epigrafik s Ptuja, poveljnik sil vojaškega letalstva v času informbiroja, Beograd pred 30 leti priporoča: Slovenija naj zamrzne odločitev o osamosvojitvi
Arheolog in epigrafik Balduín Sária je pred 100 leti na Dunaju doktoriral iz prazgodovinske in klasične arheologije. Na ljubljanski univerzi je bil med prvimi, ki so si prizadevali za študij arheologije, in prvi, ki se je v Sloveniji ukvarjal z epigrafiko – torej s starimi antičnimi napisi – na evropski ravni. Vodil je pomembna izkopavanja v Sloveniji in Makedoniji ter pisal o vojaški zgodovini slovenskih krajev v rimski dobi, o poznoantičnih utrdbah in Emoni. Izdal je tudi nekaj temeljnih del o antični zgodovini Norika in Panonije s poudarkom na zdajšnjem slovenskem ozemlju. Balduin Saria se je rodil leta 1893 na Ptuju.
Letalski častnik Zdenko Ulepič je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v Kranju, nato pa vojaško akademijo v Beogradu, kjer je leta 1924 postal topniški podporočnik. Tri leta pozneje je vstopil v Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, bil pozneje poveljnik bombniške eskadrilje v Novem Sadu in tik pred vojno poveljnik letalske izvidniške šole v Pančevu. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Sarajevu, kjer je prišel v vojno ujetništvo in pozneje v italijansko taborišče Gonars. Po razpadu Italije se je pridružil slovenskim partizanom in nato leta 1944 postal načelnik letalskega oddelka pri Vrhovnem štabu. V Caserti je sodeloval s Titom pri pogajanjih za zavezniško pomoč ter nato okoli 150 letalcev odpeljal na šolanje v Sovjetsko zvezo. Generalpolkovnik Zdenko Ulepič je bil od leta 1946 do 1962 poveljnik sil Jugoslovanskega vojaškega letalstva in protizračne obrambe, to je med drugim pomenilo najvišjo poveljniško dolžnost za varnost neba Jugoslavije v kritičnih časih neposredno po vojni in v času pritiskov Informbiroja. Letalski častnik Zdenko Ulepič se je rodil leta 1906 v Ljubljani.
Leta 1945 je začelo delovati sodišče slovenske narodne časti. Šlo je za posebno obliko sodstva, ki je izhajalo predvsem iz moralnih načel, kakršna so se izoblikovala med narodnoosvobodilnim bojem. Sodišče slovenske narodne časti je od 4. julija, ko so se začele javne razprave, do 24. avgusta 1945, ko je bilo odpravljeno, obravnavalo najmanj 3.852 oseb in jih 3.025 obsodilo. Kot ugotavlja zgodovinarka dr. Mateja Čoh Kladnik, sodelavka Študijskega centra za narodno spravo, so senati izrekli trajno izgubo narodne časti 171 obtoženim, na lahko prisilno delo so obsodili 889, na težko pa 346 oseb. **Posnetek** Popolno zaplembo premoženja so izrekli v 219 primerih, delno pa 133 obtoženim. Sodišče naj bi iz naroda, ki je dobro prestal vojno preizkušnjo, izločilo tiste, ki so ga v tem času osramotili.
Leta 1991 se je slovenska delegacija, v kateri so bili Milan Kučan, Janez Drnovšek in Lojze Peterle, v Beogradu pogovarjala s predsednikom zveznega izvršnega sveta Antejem Markovićem in zveznim sekretarjem za ljudsko obrambo generalom Veljkom Kadijevićem o razdružitvi in o odnosih Slovenije z Jugoslovansko ljudsko armado. Markovič je predlagal, da bi Slovenija svojo odločitev o osamosvojitvi zamrznila in sodelovala na pogajanjih za novo ureditev Jugoslavije, šele če ta pogajanja ne bi uspela, naj bi Slovenija svojo odločitev uresničila. Armada naj bi med tem časom prevzela nekakšno vlogo mirovnih sil, ki naj bi preprečevale mednacionalne konflikte. Slovenska delegacija v tak predlog ni privolila. Istega dne je Slovenska skupščina sprejela več osamosvojitvenih zakonov, ki naj bi začeli veljati na dan osamosvojitve, 25. junija.
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov