Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.
Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.
Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi politik, ki je v kranjskem deželnem zboru govoril samo slovensko Utemeljitelj moderne kirurgije Naš vodilni strokovnjak za zgodovino prometa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov