Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

27. junij

27.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija

Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.

Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.

Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.

Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.


Na današnji dan

6237 epizod

Na današnji dan

6237 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

27. junij

27.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija

Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.

Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.

Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.

Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.


07.08.2023

9. avgust - taborsko dogajanje v Ljutomeru leta 1868

Avtor našega najstarejšega celovitega dramskega besedila Prvi slovenski vpis v zemljiško knjigo na Štajerskem Goriško akademsko društvo Adrija


07.08.2023

8. avgust - Marij Pregelj (1913) karikaturist in knjižni ilustrator

Poštna zveza med Gradcem in Ljubljano Od vroclavskega do ljubljanskega odra Specialist za higieno in socialno medicino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.08.2023

7. avgust - odprli Narodni dom v Celju (1897)

Od zgodovinskega opisa Opčin pri Trstu do besedil za otroke Diplomat, umetnostni zgodovinar, etnolog Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem


03.08.2023

6. avgust - dr. Janez Marolt (1943) od Homškega hriba k učenostim starega vzhoda

Strela morila na Donački gori Slovenski tabor na Koroškem Odrska interpretka materinskih likov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


04.08.2023

5. avgust - statut mesta Ptuj iz leta 1513

Ena prvih predstavnic sodobnega plesnega izražanja pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

4. avgust - prvo poskusno TV oddajanje pri nas (1956)

Jezikoslovec s Koroškega Pripovedovalka pravljic in otroških zgodb Zmagoslavje ladijskega vijaka


31.07.2023

3. avgust - 70 let Kugyjevega spomenika v Trenti

Redni profesor gradbeništva v Helsinkih 130 let Muzejskega društva Ptuj Gimnazija v Gorici tudi slovenska


31.07.2023

2. avgust - dr. Janez Arnež (1923) in Studia Slovenica

Iz zgodovine nesreč v naših gorah Trener na poti do olimpijskih odličij Ko so v Ljutomeru dobili prvo povsem drugačno trgovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

1. avgust - nič več žičnih ovir na meji z Madžarsko (1989)

Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Samorasla pesnica in pisateljica Ameriška pšenica preprečila lakoto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.07.2023

31. julij - Gustav Šilih (1893) pedagog in pisatelj

Ustvarjalec slovenske radijske ure v Chicagu Vojaški premiki na Koroškem Politični spor namesto avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

30. julij - usmritev upornikov v gozdu Dobrava pri Brežicah (1941)

Prevajalec literature in filozofskih razprav Ustanovitelj oddelka za psihologijo Direktorica Inštituta za načrtovanje družine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

29. julij - Lovrenc Košir (1804) poštni inovator

Alpski vršaci in njihova prvič izmerjena nadmorska višina Montiran politični proces razveljavljen po 44 letih Nacisti odvzeli staršem 650 otrok


20.07.2023

28. julij - Dušan Fortič (1923) in prvi TV dnevnik v slovenskem jeziku

Mejnik v razvoju ljubljanske drame Iz gledališča na politični sodni proces Vojna svetovnih razsežnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

27. julij - 164 dni na čelu vlade Kraljevine SHS

Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

26. julij - Slovenska pomoč pred 60 leti (1963) v potresu prizadetemu Skopju

Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

25. julij - morski biolog Miroslav Zei (1914) in njegovo zanimivo odkritje

"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.07.2023

24. julij - Rudolf Cvetko, prvi slovenski nosilec olimpijske medalje

Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

23. julij - Osip Šest (1893) in novi prijemi v gledališki umetnosti

Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


Stran 22 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov