Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.
Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Janez Puh (1862-1914) tehniški genij iz Slovenskih goric, utemeljitelj naše moderne kemijske znanosti, vojaške misije pri slovenskih partizanih, prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Kasnejši izumitelj in industrialec Janez Puh je bil najstarejši sin bajtarja z devetimi otroki. Pri devetih letih je moral od doma in se pri petnajstih izučil za ključavničarja. Na izpopolnjevanje je odšel v Gradec in se po opravljeni vojaščini tam tudi naselil. To je bilo v času, ko so iz Velike Britanije začela prihajati prva kolesa. Novo prevozno sredstvo ga je zelo zanimalo, zato ga je izpopolnil in v svoji tovarni začel izdelovati zelo dobra kolesa, s katerimi se je uveljavil celo v Veliki Britaniji in Franciji. Sam je v zadnjih letih 19. stoletja izdelal prvo sodobno dvokolo z enako velikima kolesoma, s krogličnimi ležaji, dvojnimi pedali in sodobnih linij. Leta 1903 je začel izdelovati motorna kolesa, leto pozneje pa še avtomobile. Puhovi začetki in dosežki so temelj zdajšnjega avstrijskega koncerna Steyr-Daimler-Puch. Nanj se je v začetku licenčno navezala tudi prva slovenska tovarna motornih vozil Tomos iz Kopra. Kot izumitelj si je Puh pridobil patente za dvokolo, ki ga je mogoče spremeniti v voziček za ranjence; za uporabo zraka, ki naj po hlajenju motorja segreva avtomobilsko notranjost; za kardanski pogon in za snemljivo kolo pri motociklih. Janeza Puha je odlikovala skrb za človekovo varnost v prometu in prav zaradi tveganosti zgodnjega letalstva ni hotel razširiti svoje proizvodnje še na to področje. Izumitelj in industrialec Janez Puh se je rodil leta 1862 v Sakušaku pri današnjih Juršincih, tedanjem Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah.
Doktor organske kemije Maks Samec velja za utemeljitelja moderne kemijske znanosti in univerzitetnega študija te smeri pri nas. Svetovni sloves si je pridobil predvsem z raziskovalnimi dosežki v koloidni kemiji. Sprva je preučeval svetlobne razmere v različnih višinah in zato tega leta 1905 začel letati z balonom; brez dvoma je bil prvi Slovenec, ki je letal z balonom zaradi znanstvenega preučevanja. Leta 1919 je začel poučevati na tedaj ustanovljeni ljubljanski univerzi in bil v letih od 1935 do 1937 njen rektor. V zadnjih letih svojega delovanja je pionirsko zasnoval tudi nekatere druge perspektivne smeri kemije. Maks Samec se je rodil pred 140 leti v Kamniku.
Leta 1943 je v glavni štab slovenske partizanske vojske v Kočevskem Rogu prispela britanska vojaška misija pod vodstvom majorja kanadske armade Wiliama Jonesa. Julija je prišla še v štab primorske operativne cone, pozneje je v glavni štab prispela še ameriška vojaška misija, 18. marca 1944 sovjetska in za njo še češkoslovaška.
Za začetek delovanja Big banda Radiotelevizije Slovenija je najbolj zaslužen dirigent in skladatelj Bojan Adamič, ki je imel svoj orkester že med drugo svetovno vojno. Takoj po osvoboditvi je začel zbirati glasbenike in zasedba je imela svoj prvi javni nastop na današnji dan leta 1945 ob ponovnem odprtju Postojnske jame. Plesni orkester Radia Ljubljana, kot se je takrat imenoval, je že jeseni tistega leta tudi uradno postal del Radia Ljubljana. V takratnem obdobju, ki ni bilo naklonjeno “ameriški imperialistični” glasbi, je mojster Adamič v sicer precej “socialistično” naravnan repertoar spretno vnašal džezovske elemente in orkester uspešno vodil šestnajst let. Pred 60. leti je Adamiča nasledil Jože Privšek, tudi izvrsten skladatelj in aranžer, ki je Big band popeljal v najvišji evropski kakovostni razred.
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Neveljaven email naslov