Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov