Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fran Roblek (1865-1935) organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, Ljubljana postane moderno mesto, od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih, 100 let Vidovdanske ustave
Politik Peter Grasseli je leta 1863 na Dunaju absolviral pravo in se nato v Ljubljani vključil v narodno življenje. Kot igralec, kritik, prevajalec in borec za slovensko gledališče je predsedoval Dramatičnemu društvu, deloval pri Glasbeni in Slovenski matici, izdajal in delno urejal slovenskim interesom naklonjeni, vendar v nemščini pisani tednik “Triglav” ter načeloval Slovenskemu rdečemu križu. Na političnem področju je bil med drugim deželnozborski poslanec za Ljubljano ter v letih od 1882 do 1896 ljubljanski župan. V obdobju njegovega županovanja so že nastajali začetki modernega mesta; poleti leta 1890, na primer, je Ljubljana dobila vodovod. Peter Grasselli se je rodil pred 180 leti v Kranju.
Fran Roblek, organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini, je v rojstnem kraju obiskoval osnovno šolo, nekdanjo realko v Celju in nato še Mahrovo trgovsko šolo v Ljubljani. Po zgodnji smrti očeta, posestnika in gostilničarja ter župana trga Žalec je prevzel domače posestvo in kmalu postal hmeljar, saj je njegova mati leta 1879 med prvimi zasadila sadike hmelja, ki je v naslednjih desetletjih postal hrbtenica gospodarskega razvoja Savinjske doline. Ko je bila leto pozneje ustanovljena pomembna stanovska organizacija “Južnoštajersko hmeljarsko društvo v Žalcu”, se je vanj vključil, postal odbornik in bil od leta 1911 do svoje smrti leta 1935 njegov predsednik. Fran Roblek je vodil na začetku 20. stoletja ustanovljeno »Hmeljarno − prvi Jugoslovanski zavod za uskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. *Posnetek Je povedal Danilo Goriup, danes 92 letni vnuk Frana Robleka, ki je pred 110 leti sodeloval tudi pri ustanovitvi elektrarne v Žalcu in se zavzemal za priključitev kraja na železniško omrežje. Kot občinski odbornik se je vneto zavzemal za uporabo slovenščine kot uradnega jezika v javnih ustanovah, za izgradnjo nove osnovne sole in meščanske šole, ki je leta 1918 postala prva meščanska šola na takratnem spodnjem Štajerskem. Fran Roblek – rodil se je leta 1865 – je bil tudi dolgoletni župan Žalca in v letih od 1907 do 1911 poslanec v dunajskem parlamentu.
Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil pisatelj, publicist in pesnik Ludvik Mrzel. Objavljal je s psevdonimom Frigid. Študiral je medicino in slavistiko, preživljal se je z novinarstvom. Leta 1943 se je pridružil partizanom, bil ujet in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni je bil imenovan za upravnika Slovenskega narodnega gledališča Maribor in nato na dachavskih političnih procesih obsojen na 12 let zapora. Znani deli sta njegovi deli Luči ob cesti in Bog v Trbovljah.
Na današnji dan pred 100 leti je bila sprejeta ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se je zgodilo na srbski narodni praznik, Vidov dan, zato so jo imenovali Vidovdanska ustava. Njeni temeljni značilnosti sta bili jugoslovanski narodni unitarizem in državni centralizem. Uzakonjala je jugoslovansko nacionalno enotnost, saj so bili po njenih določilih Slovenci, Hrvati in Srbi le “plemena” namišljenega “jugoslovanskega” naroda, drugih narodnosti pa ni niti omenjala. Tudi slovensko narodno ozemlje je razdelila na dve upravni enoti: na ljubljansko in mariborsko oblast, ki sta bili neposredno podrejeni centralni državni, beograjski oblasti. Vidovdanska ustava je bila sprejeta proti volji slovenskega naroda, saj so slovenski poslanci – razen predstavnikov Samostojne kmetijske in Jugoslovanske demokratske stranke – glasovali proti.
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov