Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
Ljubljana dobila Lattermanov drevored Raziskovalec počitka in brstenja rastlin Jurčičev deseti brat v angleščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učenec Valentina Vodnika Mentor mladim umetnikom Inovator v čebelarstvu in podjetnik
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov