Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Neveljaven email naslov