Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Leopold Volkmer (1741- 1816) prvi slovenski socialni pesnik, cesarjev tolerančni patent, narodni buditelj prekmurskih Slovencev, radijski zunanjepolitični komentator

Duhovnik in ljudski pesnik Leopold Volkmer je ustvarjal basni ter domoljubne in nabožne pesmi v narečju. Med temi je tudi »Klaguvanje enega vencerla«, naša prva socialna pesem, ki je bila napisana leta 1797. Pesem opisuje težko življenje viničarjev v Slovenskih goricah ter njihov strah pred izgubo dela. Volkmerja štejejo za prvega slovenskega socialnega pesnika. Sprva je pisal v bohoričici, nato pa se je odločil za samostojen pokrajinski knjižni jezik, ki je vseboval številne elemente ljutomerskega in ptujskega narečnega govora, zato velja za najpristnejšega zapisovalca pŕleščine kot slovenskega narečja. Njegovo delo obsega približno sedemdeset posvetnih pesmi, vendar številka ni natančna, saj je del dediščine izgubljen. Ko so leta 1795 v Mariboru ustanovili prvo tiskarno, je ta postala središče za tisk tudi slovenskih knjig. Leta 1807 je bila v tej – Schutzevi tiskarni – natisnjena tudi Volkmerjeva knjiga “Hvala kmetishkega stanu inu tobazhje trave” /Hvala kmetiškega stanu inu tobačje trave/, ki velja za prvo knjigo v slovenskem jeziku, natisnjeno v Mariboru. Leopold Volkmer se je rodil pred 280 leti (1741) v Ljutomeru.

Leta 1781 je habsburški vladar Jožef Drugi izdal tako imenovani tolerančni patent. Z njim je priznanim verskim manjšinam omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega bogoslužja. Leto dni pozneje je bil izdan še »Tolerančni edikt«, s katerim so tudi Judje dobili večje svoboščine pri opravljanju svojih verskih obredov in so se lahko brez omejitev vpisovali v osnovne in srednje šole. Patent je pomemben, saj je prvič po protireformaciji in vestfalskem miru v deželah pod habsburško krono omogočil opravljanje cerkvenih obredov luteranom, kalvincem in pravoslavcem. Še vedno pa je ostalo nekaj omejitev; protestantske molilnice niso smele imeti podobe cerkve, ampak so se morale zdeti kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. Rimskokatoliška cerkev je ostala državna cerkev in med drugim ohranila pristojnosti za vodenje matičnih knjig. Uvedba verske strpnosti v slovenske dežele ni prinesla bistvenih sprememb. Protestanti in kalvinisti v Prekmurju so svobodo bogoslužja dobili s privilegijem cesarice Marije Terezije že tri desetletja prej, z Jožefovim patentom pa še možnost ustanovitve svoje verske občine.

Leta 1874 se je na Krajni pri Murski Soboti rodil duhovnik, politik in nabožni pisatelj Jožef Klekl. Izdajal je katoliški mesečnik "Marijin list" ter ustanovil in izdajal tednik "Novine", ima pa tudi velike zasluge za to, da so prekmurski katoličani sprejeli gajico. Od leta 1929 je bil poslanec Slovenske ljudske stranke za lendavski okraj, leta 1935 pa banski svetnik. Po prvi svetovni vojni je v Prekmurju sodeloval pri agrarni reformi, se zavzemal za revne, ustanovil hranilnico in posojilnico ter agrarno zadrugo v Črenšovcih, prvo katoliško tiskarno in prvi kulturni dom v Prekmurju. Pisatelj in dolgoletni župnik v Odrancih Lojze Kozar je o njem povedal: "Klekl je bil zaveden Slovenec od mladih let do svoje smrti ... Gotovo pa je njegova največja zasluga, da je v naših ljudeh budil slovensko zavest, zlasti v dobi najhujših priti¬skov pomadžarjevanja, s slovenskim tiskom in še za časa Avstro-Ogrske s slovenskim črkopisom."

Novinar, zunanjepolitični komentator in publicist Drago Košmrlj je leta 1940 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Že med študijem je bil med vodilnimi člani levičarskega študentskega društva Njiva in zaradi političnega delovanja tudi zaprt. Kot interniranec v taborišče Gonars se je po kapitulaciji Italije pridružil partizanom in bil med drugim komisar Bazoviške brigade. Sodeloval pa je tudi pri osvobajanju Trsta *Posnetek Po koncu druge svetovne vojne je nekaj let deloval v Albaniji kot profesor slovenščine in srbohrvaščine ter kot odpravnik poslov na jugoslovanskem veleposlaništvu v Tirani. Pozneje je bil urednik Radia Jugoslavija v Beogradu, urednik in zunanjepolitični komentator slovenske radiotelevizije ter njen dopisnik iz Beograda in Trsta. V okviru mednarodne politike se je posvečal neuvrščenosti, manjšinskim vprašanjem in mednarodnemu delavskemu gibanju. Kot publicist je osvetlil zgodovinske tokove med slovenskim kmečkim prebivalstvom ter študentsko gibanje v okviru društva Njiva. Drago Košmrlj se je rodil pred 110 leti (1911) v Travniku pri Loškem Potoku.