Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Praznik spomina na državotvorno odločitev * Prvi smučarski sodnik * Ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom * Prva avtobusna povezava med Celjem in Mariborom
Danes praznujemo državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti v spomin na 23. december leta 1990, ko je potekal zgodovinski plebiscit – odločanje o samostojni državni poti Republike Slovenije. Zakon je določal, da bo plebiscit uspel, če se bo za samostojnost opredelila večina vpisanih v volilne imenike. Torej od približno milijona in pol volilnih upravičencev bi moralo za samostojno Slovenijo glasovati najmanj 750.000 volivcev. Za neodvisno in samostojno državo je glasovalo 1.289.369 volivcev – dobrega pol milijona več, kot je spodnjo mejo določil zakon. To je pomenilo 95 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča oziroma 88,5 odstotka vseh vpisanih v volilni imenik. Izid plebiscita je na skupni seji vseh treh zborov tri dni pozneje, 26. decembra, torej na današnji dan pred 31 leti razglasil predsednik tedanje slovenske skupščine dr. France Bučar *Posnetek Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik predsedstva Milan Kučan *Posnetek Slovenski parlament je pozneje sklenil, da bomo 26. december v naši državi praznovali kot “dan samostojnosti”, leta 2005 pa ga je preimenoval v »dan samostojnosti in enotnosti«.
Športni organizator Ante Gnidovec je že mlad postal član Sokola, leta 1921 pa je bil med ustanovitelji turističnega kluba Skala ter ustanovitelj in predsednik smučarskega kluba Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po njej pa se je posvetil organizacijsko-tehničnim vprašanjem v smučarskem športu, zlasti vzgoji tekačev, skakalcev in sodnikov. Bil je prvi smučarski sodnik v nekdanji skupni državi, član mednarodne komisije sodnikov in častni predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ante Gnidovec, rodil se je leta 1892 v Srednjem Lipovcu pri Dvoru pri Žužemberku, je bil dolga leta tudi igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani.
Leta 1918 se je v kraju Vesele pri Šentprimožu na avstrijskem Koroškem rodil Janez Wutte - Luc. Pred drugo svetovno vojno se je vključil v boj za narodne pravice Slovencev na Koroškem, leta 1938 pa je bil mobiliziran v nemško vojsko, kjer se je povezal s protinacističnim odporniškim gibanjem. Aprila 1944 se je kot ubežnik iz nemške armade pridružil koroškim partizanom ter v velikovškem okrožju deloval kot aktivist Osvobodilne fronte. Po vojni si je prizadeval za uveljavljanje pravic koroških Slovencev in bil zaradi politične dejavnosti dvakrat zaprt. Pozneje je postal podpredsednik in tajnik Zveze slovenskih organizacij ter predsednik in nazadnje častni predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Bil je glavni organizator graditve kulturnega doma v Šentprimožu, ureditve muzeja narodnoosvobodilnega boja pri Železni Kapli. Janez Wute je prejel več odlikovanj različnih držav, med drugimi je bil nosilec častnega znaka osvoboditve Avstrije.
26. decembra pred 95 leti je začel voziti prvi avtobus na relaciji Maribor–Celje. To se je zgodilo po tem, ko je mariborski občinski svet kupil prve tri rabljene avtobuse znamke Renault in ustanovil mestno avtobusno podjetje.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov