Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Rapoc – gospodarski organizator * Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino * Ustanovni občni zbor Društva književnikov in časnikarjev * Antropologinja v Paragvaju
Pred 180-imi leti (leta 1842) se je v Malečniku, tedanjem Svetem Petru pri Mariboru, rodil pravnik, gospodarstvenik in mecen Franc Rapoc. Na Dunaju je končal študij prava in sprva želel postati odvetnik, vendar se je pozneje ogrel za notarski poklic. Od leta 1869 je bil med odborniki Slovenskega političnega društva in leta 1870 med ustanovitelji prve slovenske tiskarne v Mariboru, ki je tiskala časopis Slovenski narod. Ob njegovi podpori je bilo pred 150-imi leti (1872) ustanovljeno delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani. Pozneje je bil notar v Šoštanju, pred smrtjo je največji del svojega premoženja zapustil ustanovi, ki je štipendirala revne dijake in študente in se je imenovala po njem. Franc Rapoc je bil prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva. Njegovo vodilo je bila misel, da samo gospodarska osamosvojitev ustvarja realno podlago političnim organizacijam in njihovemu delovanju, z drugimi besedami – materialna podlaga je pogoj za vse oblike delovanja, ki simbolizirajo suverenost in neodvisnost skupnosti ali posameznika.
Leta 1860 se je v Ljubljani rodil muzikolog in umetnostni zgodovinar Josip Mantuani. Po študiju prava, filozofije in umetnostne zgodovine na Dunaju je postal redni član dunajskega inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine. Do leta 1924 je bil direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, hkrati pa je predaval glasbeno zgodovino, arheologijo in epigrafiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je izjemno izobražen in večstranski znanstvenik. Med drugim je prvi začel sistematično zbirati gradivo za slovensko glasbeno zgodovino ter ji tako postavil znanstvene temelje. Prav po zaslugi Josipa Mantuanija je Gallus dobil ustrezno mesto v razvoju evropske glasbene kulture.
28. marca 1905 je Fran Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Za prvega predsednika so izvolili Frana Zbašnika, pisatelja in urednika Ljubljanskega zvona, kolektivno pa so se včlanili v Zvezo slovanskih novinarjev. Leta 1909 so se preimenovali v Društvo slovenskih časnikarjev, leta 1919 pa so to društvo razpustili in hkrati ustanovili Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. To se je leta 1921 preoblikovalo v sekcijo Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Antropologinja Branislava Sušnik je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine, ki jo je dobila leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani, ter ob študiju klinopisa in asirsko-babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, potem pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja. Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Tonsko je snemala in fotografirala običaje prvotnih plemen ter ustvarila enega najlepših in najbogatejših etnografskih muzejev v Južni Ameriki. To raziskovanje je bilo seveda naporno in nevarno, zato so jo vedno spremljali trije stražarji, nositi pa je smela tudi orožje. Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli njeni deli “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”. Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, priča najvišja državna nagrada za »ustvarjalni prispevek k paragvajski identiteti«, ki jo je dobila še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920 v Medvodah.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Franc Rapoc – gospodarski organizator * Zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino * Ustanovni občni zbor Društva književnikov in časnikarjev * Antropologinja v Paragvaju
Pred 180-imi leti (leta 1842) se je v Malečniku, tedanjem Svetem Petru pri Mariboru, rodil pravnik, gospodarstvenik in mecen Franc Rapoc. Na Dunaju je končal študij prava in sprva želel postati odvetnik, vendar se je pozneje ogrel za notarski poklic. Od leta 1869 je bil med odborniki Slovenskega političnega društva in leta 1870 med ustanovitelji prve slovenske tiskarne v Mariboru, ki je tiskala časopis Slovenski narod. Ob njegovi podpori je bilo pred 150-imi leti (1872) ustanovljeno delniško društvo Narodna tiskarna v Ljubljani. Pozneje je bil notar v Šoštanju, pred smrtjo je največji del svojega premoženja zapustil ustanovi, ki je štipendirala revne dijake in študente in se je imenovala po njem. Franc Rapoc je bil prvi slovenski gospodarski organizator mariborskega meščanstva in delavstva. Njegovo vodilo je bila misel, da samo gospodarska osamosvojitev ustvarja realno podlago političnim organizacijam in njihovemu delovanju, z drugimi besedami – materialna podlaga je pogoj za vse oblike delovanja, ki simbolizirajo suverenost in neodvisnost skupnosti ali posameznika.
Leta 1860 se je v Ljubljani rodil muzikolog in umetnostni zgodovinar Josip Mantuani. Po študiju prava, filozofije in umetnostne zgodovine na Dunaju je postal redni član dunajskega inštituta za raziskovanje avstrijske zgodovine. Do leta 1924 je bil direktor Narodnega muzeja v Ljubljani, hkrati pa je predaval glasbeno zgodovino, arheologijo in epigrafiko na ljubljanski filozofski fakulteti. Bil je izjemno izobražen in večstranski znanstvenik. Med drugim je prvi začel sistematično zbirati gradivo za slovensko glasbeno zgodovino ter ji tako postavil znanstvene temelje. Prav po zaslugi Josipa Mantuanija je Gallus dobil ustrezno mesto v razvoju evropske glasbene kulture.
28. marca 1905 je Fran Govekar sklical ustanovni občni zbor Društva slovenskih književnikov in časnikarjev. Za prvega predsednika so izvolili Frana Zbašnika, pisatelja in urednika Ljubljanskega zvona, kolektivno pa so se včlanili v Zvezo slovanskih novinarjev. Leta 1909 so se preimenovali v Društvo slovenskih časnikarjev, leta 1919 pa so to društvo razpustili in hkrati ustanovili Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. To se je leta 1921 preoblikovalo v sekcijo Jugoslovanskega novinarskega udruženja.
Antropologinja Branislava Sušnik je po diplomi iz prazgodovine in zgodovine, ki jo je dobila leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani, ter ob študiju klinopisa in asirsko-babilonske pisave na teološki fakulteti študirala še v Rimu ter na Dunaju in doktorirala iz etnozgodovine in uralo-altajskega jezikoslovja. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, potem pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega etnografskega muzeja. Raziskovala je jezike in običaje zadnjih indijanskih plemen na divjem mejnem pasu med Brazilijo, Argentino, Paragvajem in Bolivijo. Na ekspedicije je nosila moko, sol, krompir in tobak in v zameno zanje dobila glagole, samostalnike in pridevnike ter se tako naučila osem indijanskih narečij. Tonsko je snemala in fotografirala običaje prvotnih plemen ter ustvarila enega najlepših in najbogatejših etnografskih muzejev v Južni Ameriki. To raziskovanje je bilo seveda naporno in nevarno, zato so jo vedno spremljali trije stražarji, nositi pa je smela tudi orožje. Od leta 1961 je vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na paragvajski državni univerzi v Asunciónu ter predavala po vsej Južni Ameriki. Napisala je skoraj sto strokovnih del o južnoameriških Indijancih; v slovenščini sta pri argentinski založbi izšli njeni deli “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”. Da so v Paragvaju njeno delo izredno cenili, priča najvišja državna nagrada za »ustvarjalni prispevek k paragvajski identiteti«, ki jo je dobila še za življenja, po smrti pa so izdali poštno znamko z njeno podobo ter po njej imenovali eno izmed ulic v glavnem mestu. Branislava Sušnik se je rodila leta 1920 v Medvodah.
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov