Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost
Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.
Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.
Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.
V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom * Tržiški mecen, ki je gradil železnice * Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno * Ameriška administracija prizna slovensko samostojnost
Gradbeni strokovnjak, poslovnež in mecen Viljem Polak je po osnovni šoli v Tržiču ter realki v Ljubljani in Bratislavi na Dunaju in v Zürichu študiral tehniške vede. Leta 1868 je diplomiral na tehniški visoki šoli v Zürichu in se zaposlil pri avstrijskih državnih železnicah. Od leta 1868 do leta 1880 je načrtoval in vodil gradnjo železniških prog v Zgornji Avstriji, na Štajerskem, v hrvaškem Primorju in Dalmaciji. Leta 1875 je bil že stavbeni vodja pri gradnji železnic Split–Knin in Split–Šibenik. Ko je leta 1880 zapustil državno službo, je že kot zasebnik s francosko družbo sodeloval pri graditvi železniške proge Beograd–Niš. Kasneje je vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji in sodeloval pri gradnji 3360 metrov dolgega predora Albis med postajama Thalweil in Zug v Švici. Po vrnitvi v domovino je bil pobudnik gradnje slovenskega dijaškega doma v Ljubljani. Kot zaveden narodnjak, ki je poudarjal svoje slovenstvo je v oporoki svoje premoženje zapustil tržiškim dobrodelnim ustanovam, nekaj manj kot 200 tisoč kron pa Družbi svetega Cirila in Metoda. Gradbeni strokovnjak Viljem Polak se je rodil leta 1843 v Tržiču.
Leta 1848 je bodoči pravnik, politik in pesnik Lovro Toman s somišljeniki v Wolfovi ulici v Ljubljani nad tedanjo gostilno Zlata zvezda prvič izobesil belo-modro-rdečo slovensko zastavo. To je bilo odgovor na nemško zastavo, ki so jo nemški pripadniki Narodne garde obesili na Ljubljanskem gradu. Od leta 1998 je zato 7. april – dan zastave.
Leta 1941 so inženirske enote Dravske divizije iz sestava 7. armade Jugoslovanske kraljeve vojske ob svojem umiku pred prodirajočo nacistično armado razstrelile vse tri tedanje dravske mostove v Mariboru. To se je zgodilo nekaj po 16-ih, ko so vojaki najprej ukazali stanovalcem bližnjih hiš, naj jih zapustijo in še prej odprejo vsa okna. Nemška armada je ob glavnem, danes starem mostu zgradila pontonskega ter do poletja popravila železniškega; ta je tri leta pozneje postal tarča pogostega zavezniškega bombardiranja. Isti dan - 7. aprila 1941 je bil nad krajem Irig pod Fruško goro v Vojvodini sestreljen pilot lovskega letala vojnega letalstva Kraljevine Jugoslavije Miha Klavora. Njegovi starši so se s Primorskega preselili v Maribor, Miha pa je po končani vojaški letalski šoli postal pilot. Sestreljen je bil drugi dan vojne, ko je s svojim letalom Messerschmid 109 E obstreljeval nemške lovce, ki so leteli v spremstvu bombnikov. Sestrelil je dve nemški lovski letali, pozneje pa je sam postal njihova žrtev. Miho Klavoro so pokopali na katoliškem pokopališču v Irigu.
V prizadevanja, da bi administracijo Georgea Busha starejšega prepričali v neizbežnost diplomatskega priznanja Slovenije, so se leta 1991 dejavno vključevali tudi ameriški Slovenci, pa tudi v kongresu so se krepile skupine, ki so podpirale osamosvojitev. Po izteku Brionskega dogovora 8. oktobra 1991 so slovenske ustanove organizirale telefonsko kampanjo: množično so klicali v Belo hišo na posebno številko za beleženje javnega mnenja, samoiniciativno pa so natisnili tudi več kot 10 tisoč dopisnic z zahtevo po takojšnjem priznanju Slovenije. Ameriški predsednik Bush starejši je tako na današnji dan pred 30. leti (1992) slovenskemu predsedniku Kučanu poslal pismo, v katerem ga je obvestil, da je ameriška administracija, ki je bila osamosvojitvenim prizadevanjem sprva zelo nenaklonjena, priznala Republiko Slovenijo kot samostojno in neodvisno državo.
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Neveljaven email naslov