Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

13. september - Anton Nanut: z 11-imi leti zborovodja

13.09.2022

Novi temelji naše arheologije Prvo esperantsko društvo na Slovenskem »Podjetje za proizvodnjo filmov«

  • Arheolog Josip Korošec je študiral klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo "Ljubljansko barje v prazgodovini". Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem. Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi –, bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik. Arheolog Josip Korošec se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
  • Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka naprej je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.
  • Anton Nanut je glasbeno pot začel pri enajstih letih, ko je kot zborovodja in organist v domačem Kanalu ob Soči nasledil očeta, ki so ga italijanski fašisti zaprli prav zaradi glasbene ustvarjalnosti in neomajne narodne zavesti. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Danila Švare dokončal študij dirigiranja. Kot študent je ustanovil zbor primorskih študentov Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki je kmalu zaslovel tudi po tej pesmi. *Posnetek Je povedal Anton Nanut, ki je z zborom zgodaj opozoril nase, saj je prejel prvo nagrado na zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji. Svojo ustvarjalno pot je začel kot stalni dirigent Mestnega orkestra Dubrovnik, ki ga je od leta 1975 vodil sedemnajst let, nadaljeval kot vodilni dirigent orkestra Slovenske filharmonije in bil od leta 1981 sedemnajst let vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ustvaril je bogato mednarodno kariero, vodil več kot sto orkestrov in sodeloval s solisti svetovnega slovesa. Kar četrt stoletja – od 1974 do 1999 – pa je vodil tudi Slovenski oktet. Bil je edini slovenski dirigent, ki je izvajal in posnel vse Mahlerjeve simfonije. Kot enega vrhuncev njegovega dela pa izpostavljajo njegovo dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja Kogojevih dnevov, festivala sodobne glasbe v Kanalu, ki se je uveljavil kot prizorišče številnih krstnih izvedb slovenskih del. Za svoje delo je prejel več kot dvajset domačih ter tujih nagrad, leta 2011 tudi Prešernovo za življenjsko delo. Dirigent Anton Nanut se je rodil pred 90 leti (1932) v Kanalu ob Soči.
  • Leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


Na današnji dan

6259 epizod

Na današnji dan

6259 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

13. september - Anton Nanut: z 11-imi leti zborovodja

13.09.2022

Novi temelji naše arheologije Prvo esperantsko društvo na Slovenskem »Podjetje za proizvodnjo filmov«

  • Arheolog Josip Korošec je študiral klasično filologijo in leta 1939 na Karlovi univerzi v Pragi doktoriral z disertacijo "Ljubljansko barje v prazgodovini". Od leta 1951 je bil redni profesor za prazgodovinsko in staroslovansko arheologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani ter član več pomembnih znanstvenih ustanov v Sloveniji in na tujem. Bil je ustanovitelj in prvi profesor prazgodovinske in staroslovanske stolice na arheološkem oddelku filozofske fakultete – pri njem so doktorirali poznejši vodilni jugoslovanski arheologi –, bil pa je tudi začetnik sekcije za arheologijo pri zgodovinskem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Arheološkega vestnika in deset let njegov urednik. Josip Korošec je s svojim delom po letu 1945 slovensko arheologijo organiziral in postavil na nove temelje ter bil do smrti leta 1966 njen vodilni predstavnik. Arheolog Josip Korošec se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
  • Leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo na Slovenskem. Ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor«. Vse od začetka naprej je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Še isto leto je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju, tedanjega Svetega Lovrenca v Slovenskih goricah.
  • Anton Nanut je glasbeno pot začel pri enajstih letih, ko je kot zborovodja in organist v domačem Kanalu ob Soči nasledil očeta, ki so ga italijanski fašisti zaprli prav zaradi glasbene ustvarjalnosti in neomajne narodne zavesti. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Danila Švare dokončal študij dirigiranja. Kot študent je ustanovil zbor primorskih študentov Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, ki je kmalu zaslovel tudi po tej pesmi. *Posnetek Je povedal Anton Nanut, ki je z zborom zgodaj opozoril nase, saj je prejel prvo nagrado na zborovskem tekmovanju v Arezzu v Italiji. Svojo ustvarjalno pot je začel kot stalni dirigent Mestnega orkestra Dubrovnik, ki ga je od leta 1975 vodil sedemnajst let, nadaljeval kot vodilni dirigent orkestra Slovenske filharmonije in bil od leta 1981 sedemnajst let vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ustvaril je bogato mednarodno kariero, vodil več kot sto orkestrov in sodeloval s solisti svetovnega slovesa. Kar četrt stoletja – od 1974 do 1999 – pa je vodil tudi Slovenski oktet. Bil je edini slovenski dirigent, ki je izvajal in posnel vse Mahlerjeve simfonije. Kot enega vrhuncev njegovega dela pa izpostavljajo njegovo dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja Kogojevih dnevov, festivala sodobne glasbe v Kanalu, ki se je uveljavil kot prizorišče številnih krstnih izvedb slovenskih del. Za svoje delo je prejel več kot dvajset domačih ter tujih nagrad, leta 2011 tudi Prešernovo za življenjsko delo. Dirigent Anton Nanut se je rodil pred 90 leti (1932) v Kanalu ob Soči.
  • Leta 1946 je bilo z odlokom vlade Ljudske republike Slovenije ustanovljeno podjetje za proizvodnjo filmov »Triglav film«; njegov predhodnik je bila slovenska podružnica Državnega filmskega podjetja. Do ukinitve je Triglav film v dvajsetih letih posnel 54 filmskih obzornikov, 264 kratkometražnih in 21 celovečernih igranih filmov, ki so prejeli številne nagrade in priznanja na domačih in mednarodnih filmskih festivalih. V okviru Triglav filma je leta 1948 nastal tudi prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film »Na svoji zemlji.«

Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.


13.07.2023

22. julij - Jakob Zadravec (1873) predsednik Združenja obrtnikov dravske banovine.

Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani


13.07.2023

21. julij - Rado Kušej (1875) eden klasikov slovenske pravne vede

Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva


20.07.2023

20. julij - 100 let od velike stavke v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

19. julij - pred 100 leti se je rodil Marijan Amalietti, arhitekt, karikaturist, ilustrator in stripar

Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


13.07.2023

18. julij - pred 100 leti se je rodil skladatelj Franc Lampret

Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo


13.07.2023

17. julij - Herman Vogel (1941) pesnik trpkega sveta bolečine

Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

16. julij - zakon o univerzi v Ljubljani (1919)

Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

15. julij - prve slovenske planinske postojanke (1894)

Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

14. julij - Mirko Borotschnik (1953) prvi koroški Slovenec na položaju državnega tožilca

Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije


07.07.2023

13. julij - Božji služabnik Jakob Ukmar (1878)

Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas


07.07.2023

12. julij - 100 letnica rojstva pesnika in prevajalca Petra Levca

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

11. julij - pred 100 leti se je rodil Lojze Bolta, arheolog na Rifniku

Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.07.2023

10. julij - Slavko Tihec (1928) inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki

Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

9. julij - Josipina Urbančič Turnograjska (1833), prva slovenska pesnica

Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS


01.07.2023

8. julij - Edo Mihevc (1891) Plečnikov diplomant in partizanski poveljnik

Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

7. julij - pred 100 leti se je rodila slikarka in ilustratorka Roža Piščanec

Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

6. julij - Jakob Aljaž (1845) skladatelj in duhovnik, ki je kupil vrh Triglava

Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

5. julij - pred 100 leti se je rodil krasoslovec Ivan Gams

Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

4. julij - spomenik Pohorskemu bataljonu (1954)

»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


01.07.2023

3. julij - Janez Lenassi (1927), kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja

Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 24 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov