Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konservativna trojica staroslovencev
Plačilo za prehod državne meje
Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je pravzaprav vodila vso slovensko uradno politiko, upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864 pa je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil pred 190 leti (1832) v Novem mestu.
Umetnostna zgodovinarka Špelca Čopič je študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato tri leta nadaljevala študij na Inštitutu za umetnost in arheologijo v Parizu in leta 1977 v Ljubljani doktorirala. Kot kustosinja v Narodni galeriji v Ljubljani je oblikovala najpomembnejši galerijski dokument – inventarno knjigo po zgledu pariškega Louvra. Pozneje je bila predavateljica in redna profesorica za umetnostno zgodovino na akademiji za likovno umetnost. Njena dela veljajo za ključna za raziskovanje slovenske likovne umetnosti. Med njenimi osrednjimi knjigami so »Slovensko slikarstvo« iz leta 1966, »Ljubljansko kiparstvo na prostem«, ki ga je leta 1991 izdala skupaj s sodelavci, in »Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja«, ki je izšla leta 2000. *Posnetek Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in prva prejemnica stanovske nagrade Izidorja Cankarja Špelca Čopič se je rodila pred 100 leti (1922.) v Pišecah.
Pred 40-imi leti je Zvezni izvršni svet – tedaj vlada socialistične Jugoslavije – uvedel plačilo depozita za prehod državne meje. Pri prvem prestopu državne meje oziroma odhodu iz države v tekočem letu je bilo treba plačati takso v višini 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem v istem letu pa se je ta povečala za 2 tisoč dinarjev. Polog je bil plačniku vrnjen leto po vplačilu. S tem ukrepom je oblast skušala čim bolj omejiti odtekanje deviz iz države in tako ublažiti gospodarsko agonijo, v kateri se je znašla na začetku osemdesetih let. Ukrep, ki je poznal tudi izjeme, je ostal v veljavi do leta 1984.
Leta 1991 sta delegaciji Slovenije in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Sporazum, ki ga je za slovensko stran podpisal Miran Bogataj, za armadno pa admiral Ljubivoje Jokić, je določil, da se pripadniki armade z osebno oborožitvijo in opremo najpozneje do 25. oktobra umaknejo iz Slovenije. Zaradi spopadov na Hrvaškem se je za edino sprejemljivo in varno možnost umika izkazala morska pot iz Luke Koper.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Konservativna trojica staroslovencev
Plačilo za prehod državne meje
Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Politik in društveni organizator Etbin Henrik Costa je veliko energije, dela, ugleda in denarja namenil prizadevanjem za graditev železnic, za prvo občno zavarovalno banko Slovenije ter za to, da bi imela Slovenska matica svojo lastno tiskarno. Bil je doktor filozofije in prava. Preden se je odločil za politiko, je imel nekaj časa odvetniško pisarno v Ljubljani. Skupaj z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom je sestavljal konservativno trojico staroslovencev, ki je pravzaprav vodila vso slovensko uradno politiko, upoštevala pa jo je tudi nemška stran. Nekaj časa je bil poslanec deželnega in državnega zbora, leta 1864 pa je postal tudi ljubljanski župan, vendar so ga zaradi političnih razlogov odstavili. Etbin Henrik Costa se je rodil pred 190 leti (1832) v Novem mestu.
Umetnostna zgodovinarka Špelca Čopič je študirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato tri leta nadaljevala študij na Inštitutu za umetnost in arheologijo v Parizu in leta 1977 v Ljubljani doktorirala. Kot kustosinja v Narodni galeriji v Ljubljani je oblikovala najpomembnejši galerijski dokument – inventarno knjigo po zgledu pariškega Louvra. Pozneje je bila predavateljica in redna profesorica za umetnostno zgodovino na akademiji za likovno umetnost. Njena dela veljajo za ključna za raziskovanje slovenske likovne umetnosti. Med njenimi osrednjimi knjigami so »Slovensko slikarstvo« iz leta 1966, »Ljubljansko kiparstvo na prostem«, ki ga je leta 1991 izdala skupaj s sodelavci, in »Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja«, ki je izšla leta 2000. *Posnetek Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in prva prejemnica stanovske nagrade Izidorja Cankarja Špelca Čopič se je rodila pred 100 leti (1922.) v Pišecah.
Pred 40-imi leti je Zvezni izvršni svet – tedaj vlada socialistične Jugoslavije – uvedel plačilo depozita za prehod državne meje. Pri prvem prestopu državne meje oziroma odhodu iz države v tekočem letu je bilo treba plačati takso v višini 5000 dinarjev, pri vsakem naslednjem v istem letu pa se je ta povečala za 2 tisoč dinarjev. Polog je bil plačniku vrnjen leto po vplačilu. S tem ukrepom je oblast skušala čim bolj omejiti odtekanje deviz iz države in tako ublažiti gospodarsko agonijo, v kateri se je znašla na začetku osemdesetih let. Ukrep, ki je poznal tudi izjeme, je ostal v veljavi do leta 1984.
Leta 1991 sta delegaciji Slovenije in zveznega sekretariata za ljudsko obrambo v Ljubljani podpisali dogovor o dokončnem umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Sporazum, ki ga je za slovensko stran podpisal Miran Bogataj, za armadno pa admiral Ljubivoje Jokić, je določil, da se pripadniki armade z osebno oborožitvijo in opremo najpozneje do 25. oktobra umaknejo iz Slovenije. Zaradi spopadov na Hrvaškem se je za edino sprejemljivo in varno možnost umika izkazala morska pot iz Luke Koper.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov