O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1888 je v Ljubljani začel izhajati literarni mesečnik »Dom in svet«. Nastal je kot zabavno-poučni list za katoliške bralce, pozneje pa se je širil in kakovostno razvijal. Že v tretjem letu izhajanja je dobil podnaslov »Ilustrovani list za leposlovje in znanstvo«. Slikovna plat je bila pestra in za tisti čas na precej visoki ravni. Urednik, teolog in filozof Frančišek Lampe, ki je »Dom in svet« urejal prvih dvanajst let, je reviji zagotovil ugled in priljubljenost, saj je potrpežljivo vzgajal in večal krog sodelavcev. Med drugimi so sodelovali Anton Medved, Fran Saleški - Finžgar, Fran Ksaver - Meško in Ivan Pregelj. Pred začetkom prve svetovne vojne je urednikovanje prevzel kritik in pisatelj Izidor Cankar in revijo iz ozke katoliške estetike dvignil na širšo estetsko in svetovnonazorsko raven. »Dom in svet« je izhajal do konca leta 1944, do takrat so v njem objavljali tudi Ivan Cankar, Stanko Majcen, France Bevk, Anton Podbevšek, Božo Vodušek in Edvard Kocbek, pri likovnem opremljanju pa so sodelovali Ivan Vurnik, Jože Plečnik in France Kralj.

Pravnik in sociolog Jože Goričar je bil eden izmed pionirjev in utemeljiteljev sodobne slovenske in jugoslovanske sociologije. Rodil se je leta 1907 v Mozirju. Na ljubljanski pravni fakulteti je leta 1931 doktoriral in se nato posvetil odvetništvu. Med vojno je bil na prisilnem delu v Nemčiji, leta 1944 pa je odšel v partizane. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja sociologije na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1976 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. *Posnetek  je Jože Goričar povedal leta 1971. V svojem znanstvenem opusu se je posvečal sociološki interpretaciji države in prava, razvoju socioloških teorij ter opredelitvi predmeta in družbene vloge sociologije.

Gledališki  režiser  Franci Križaj je s svojim delom močno zaznamoval dejavnost znamenitega “Odra 57”, na katerem je med drugim režiral tudi krstni uprizoritvi Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere«. Leta 1966 je postal stalni režiser v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju; tam je uprizoril številna dela iz domače in tuje, klasične in sodobne dramatike, gostoval pa je tudi v drugih slovenskih in jugoslovanskih gledališčih. Njegovo režijo je odlikoval izostren občutek, zlasti za intelektualne in poetične vrednosti dramskih predlog. Leta 1964 je režiral film »Zarota«. Za svoje delo je prejel Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Franci Križaj se je rodil leta 1936 v Ljubljani.

Leta 1988 je pravnik dr. France Bučar dobil priložnost nastopiti  na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strassbourgu. Zainteresirane člane evropskega parlamenta je seznanil s svojo oceno razmer v socialistični Jugoslaviji. Med drugim je povedal, da vsaka neposredna pomoč, posebno finančna, vladam socialistih držav – tudi jugoslovanski – omogoča, da se izognejo neizogibnemu, namreč uskladitvi svojega gospodarskega sistema z realnostjo tržnoblagovnih zakonitosti. Finančne pomoči pa da niso sposobne preoblikovati v zdrav gospodarski razvoj. Jugoslavijo je označil za državo leninističnega tipa,  katere značilnost je odprava temeljnih človekovih pravic, ne le stalno kršenje –  politično, moralno in gospodarsko krizo v njej pa za nujno posledico prevlade partije. V slovenskem političnem vodstvu je prevladala ocena, da je to, kar je storil Bučar, »enako nacionalnemu izdajstvu«.