Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


07.07.2016

Milena Zadravec in Štefan Jeza

Odločitev, da postanemo lastniki živali, terja veliko odgovornost. Novi družinski član nam prinese veliko veselja in sreče, pomeni pa tudi medsebojno delitev dela v družini. O vsem tem se bomo pogovarjali z Mileno Zadravec, naš gost pa bo tudi Štefan Jeza, dolgoletni ljubitelj in predsednik golobarske sekcije severovzhodne Slovenije. Vaša nočna gostiteljica bo Darinka Čobec.


06.07.2016

Ana Vehar

Nič več ravnateljica, vendar še vedno borka za ugled učiteljstva in kakovostno šolo; brez vmešavanja politike. Angažirana pri projektih, ki krepijo narodno zavest, ljubezen do maternega jezika in prispevajo k ohranjanju slovenstva. Njen življenjski moto je: spoštovati ljudi ne glede na njihovo poreklo in poklic. Pravi, da se mora človek celo življenje učiti in da mora delati in še enkrat delati. Srečo pa nam prinašajo ljudje, ki jih imamo ob sebi. Na Nočni obisk prihaja gospa Ana Vehar. Nocoj po polnoči jo bo gostil Iztok Konc.


04.07.2016

Univerzalni atelje uličnih umetnosti (UAUU)

Ob izrazu ulična umetnost večina pomisli na slikovite grafitarske podvige. A v isto malho spadajo tudi druge oblike kreativnega izražanja na javnih mestih. Ali lahko prostor, namenjen skupnostni rabi, postane “javno mesto”? Na to in mnoga druga vprašanja nam bodo odgovorili člani kreativnega kolektiva UAUU. V Univerzalni Atelje Uličnih Umetnosti, kjer so svoj prostor našle ilustracije, grafike, grafiti, arhitektura, glasba in celo programiranje, vas po polnoči vabi Darja Pograjc.


03.07.2016

Sandi Kofol in Tone Kosar

Nedeljski nočni obisk bo minil v znamenju balinanja, ki ga mnogi neupravičeno pojmujejo kot gostilniški šport, s katerim se ukvarjajo pretežno upokojenci. A dejstvo je, da je v Sloveniji več kot 2500 registriranih igralk in igralcev, ki v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Za razvoj balinanja pri nas skrbi balinarska zveza Slovenije, ki združuje približno 160 balinarskih klubov in prireja številna tekmovanja, na čelu z državnimi in mednarodnimi prvenstvi. Predsednik zveze Sandi Kofol in selektor mladinskih selekcij Tone Kosar bosta voditelju Juretu Čepinu podrobneje razložila pravila balinanja, se pohvalila s preteklimi uspehi naših tekmovalcev in ocenila, kako priljubljen je ta šport med mlajšimi generacijami.


02.07.2016

Sandi Gabrijelčič

Breakdance ti lahko spremeni življenje. Tako pravi gost nočnega programa, plesalec Sandi Gabrijelčič. Pred nekaj leti se je vpisal na tečaj breakdancea, ki ga je popolnoma prevzel. Ta bolj plesna kot gimnastična disciplina združuje telesno dejavnost, zdravje, ples, različne športe in, nenazadnje, veliko trdega dela. Sem sodijo tudi treningi pozno v noč, če je treba. Kakšna je torej Sandijeva osebna izkušnja z breakdanceom, izveste po polnoči. V novogoriškem studiu Radia Koper ga bo gostil Boštjan Simčič.


01.07.2016

Živa Ploj Peršuh

Ko stopi na oder z dirigentsko paličico v roki, publika takoj začuti njeno energijo. Oder ji je bil usojen že od malega. In četudi se je vmes odločila za študij muzikologije, je proti koncu študija že vedela, da ne bo ostala le pri teoriji in zgodovini glasbe. Da jo vznemirja in vabi živo ustvarjanje. Dirigiranje. Zborovsko in orkestrsko. Danes na številnih glasbenih odrih soustvarja odmevne predstave in koncerte s priznanimi slovenskimi ustvarjalci. Je umetniška vodja Akademije Branimirja Slokarja, kjer kot dirigentka sodeluje s svetovno uveljavljenimi umetniki. Živo Ploj Peršuh je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


30.06.2016

Goran Glavičič

Na nočni pogovor smo tokrat povabili našega radijskega sodelavca Gorana Glavičiča. Nedavno se je vrnil iz Indije, v kateri je preživel skoraj dva meseca. O vtisih iz te raznolike velikanke, predvsem pa o duhovni plati svojega popotovanja, o bivanju v tibetanskem budističnem samostanu v Dharamshali in izkušnjah iz duhovnega centra Ašram bo pripovedoval po polnoči. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.


29.06.2016

Nogometni sodnici Aleksandra Česen in Petra Bombek

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


27.06.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


26.06.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Poletje je tu. V topli, po cvetju dišeči noči se boste po polnoči s pomočjo telefona spet lahko pogovarjali z Mojco. O dobrih in senčnih straneh življenja, pa še kakšna šala bo padla vmes. Vabljeni!


25.06.2016

Ksenija Krajšek Mahorčič

Ksenija Krajšek Mahorčič svoje delovnike preživlja v kuhinji družinske gostilne Mahorčič v Rodiku. Je chefinja, ki lokalni kulinarični tradiciji v snovanju jedi in jedilnikov namenja posebno mesto. Pri tem izhaja iz lokalnega območja Krasa in Brkinov, ponuja sezonsko in lokalno pridelano hrano, obenem pa tradiciji dodaja sodobno interpretacijo. Ste že slišali za potico, buhtelj ali medenjake v kozarcu? Te tri slovenske tradicionalne jedi v sodobni preobleki bodo iztočnica za pogovor o slovenski kulinarični identiteti. Ksenijo Krajšek Mahorčič bo gostila Janja Novoselc.


24.06.2016

Gregor Markelj

Šolsko leto je pri koncu, oddahnili si bodo vsi: učenci, učitelji in ravnatelj. Lik ravnatelja ponavadi uteleša resnost, strogost, nepopustljivost. Kaj pa če ravnatelj kravato in zloščene čevlje zamenja za skiro ter v svojem nagovoru dijakom sporoča:« Upam, da zaidete tudi malo levo in malo desno, saj boste našli še tisto, kar bo zagotovo pritegnilo vašo pozornost.« Gregor Markelj, nekdaj dijak, zdaj pa ravnatelj Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki noče biti birokrat, ampak kreativni vodja šole. Zaljubljen v motorje, jih vozi in oblikuje, njegova »polna luna« je motoristični oblikovalski zadetek v polno. Kakšna je specifična teža slovenskih oblikovalcev v mednarodnem prostoru, je digitalna fotografija umetnost ali obrt, kako debel kos kruha si reže slovenski umetnik? Ob 70 letnici Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani prihaja Gregor Markelj na nočni obisk.


23.06.2016

Gorazd Jordan

Na nočni klepet prihaja slikar Gorazd Jordan, ki velik del prostega časa nameni športu oz. teku. Na obeh omenjenih področjih, umetnosti in športu, velik poudarek daje izobraževanju drugih, predvsem mladih. Nato pa prihaja v goste še skupina Carpe diem, ki praznuje deset let delovanja in pripravlja izdajo albuma največjih uspešnic. V nočno družbo vas vabi Robert Zajšek.


22.06.2016

Iztok Šori sociolog in raziskovalec samskosti

Pri starših in v širšem krogu sorodnikov, kot tudi v slovenski družbi nasploh je močno izraženo pričakovanje, da bomo našli partnerja ali partnerko in si ustvarili družino. Žiga, 40 let:«Jaz se vedno vprašam, kaj je pa s to žensko narobe, ki je stara toliko kot jaz in samska. Verjetno pa se tudi drugi isto vprašajo za mene.« Žiga, ki je rad samski in si partnerske zveze ne želi, je o svojem samskem stanu odkrito spregovoril z dr. Iztokom Šorijem, avtorjem pionirske raziskave o samskih v Sloveniji. Ali je samsko življenje stvar izbire in odločitve ali splet okoliščin? Česa si samski v življenju želijo, kaj pogrešajo? Kakšni so njihovi intimni trenutki, ljubezensko in spolno življenje? Ali je samskost problem – za posameznika in družbo? Nocoj po polnoči se pridružite in sodelujte v pogovoru s sociologom in raziskovalcem samskosti Iztokom Šorijem.


20.06.2016

Klemen Mramor – Clemens

Klemen Mramor, pevec, avtor besedil in glasbe z vzdevkom Clemens bo naš tokratni nočni gost. Nastopi na festivalih mu kljub rosnim 23. letom niso več tuji, sodeloval je že v strokovnih glasbenih žirijah, nastopil pred polno Halo Tivoli in za skladbo Jst bi te mel posnel tudi videospot in si z njim pridobil mesto na MTV-ju. Vsestranski glasbenik, ki ga je v studio povabila voditeljica Tadeja Bizilj, pa se ne ukvarja le z glasbo, temveč se je preizkusil tudi za kamero, nastopil je v nanizankah in televizijskih oglasih, zelo rad pa tudi sinhronizira risanke za naše najmlajše. O vsem tem nam bo Clemens več povedal v noči z nedelje na ponedeljek.


19.06.2016

Tomaž Rauch

V prvih minutah nedelje bomo v radijskem etru popotovali z glasbo in ljudskim izročilom. Vse do Burkina Fasa in nazaj. Tja nas bo odpeljal Tomaž Rauch, mulitiinstrumentalist, raziskovalec zvokov, skladatelj, glasbeni kritik, pedagog in še marsikaj. Njegov svet se torej vrti v ritmu glasbe. Pred dnevi je za svoje delo prejel tudi Štrekljevo nagrado za ohranjanje ljudskega izročila. O raziskovanju, glasbenem ustvarjanju in poustvarjanju, prenosu znanja na mlajše generacije in zgodbah iz tujine ga bo malo po polnoči v Nočnem obisku povprašala Mojca Delač.


18.06.2016

Rossana Paliaga

Rossana Paliaga z Opčin pri Trstu je vsestranska ustvarjalka in promotorka slovenske kulture na Tržaškem. Vpeta je skoraj v vsa slovenska društva, klube in medije, ki na tem občutljivem področju ohranjajo slovenstvo. Aktivna je v društvu Prijateljev opere, odgovorna za stike z javnostmi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, novinarka Primorskega dnevnika in Radia Trst, najraje pa potuje po evropskih mestih in kot muzikologinja raziskuje klasično glasbo. Veliko je razlogov, da noč prebedite z nami, pravi voditeljica Barbara Čepirlo.


17.06.2016

Lara Koren

Ta teden je začela veljati novela kazenskega zakonika, ki zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno poškodovanje živali. Kot kaznivo dejanje določa tudi organizacijo bojev živali in vzrejo živali za boje. V Sloveniji se posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem. Takih legel je v Sloveniji okoli 20, pse pa prodajajo po vsem svetu. Tudi kruti pasji boji na žalost niso redek pojav v Sloveniji; bodo strožje kazni vplivale na prirejanje pasjih bojev in na kakšne načine se je še potrebno boriti proti izkoriščanju, mučenju in izživljanju nad živalmi. O vsem tem po polnoči, ko bo gostja Lee Ogrin Lara Koren, direktorica Zavoda PIT, Zavoda za pomoč, pravice in zaščito živali.


16.06.2016

Boris Črnič

Festival Lent, največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, bo Maribor v prvih počitniških dneh spet spremenil v mesto mladosti, sproščenosti, igrivosti, kreativnosti in družabnosti. Program letošnjega mednarodnega medkulturnega festivala v Mariboru od 24. junija do 2. Julija bo v nočnem programu voditelju Zoranu Turku in poslušalcem v imenu organizatorjev predstavil Boris Črnič.


15.06.2016

Marko Miklavič

Navijanje je sestavni del športnih dogodkov in tako je tudi tokrat na evropskem nogometnem prvenstvu v Franciji. Takoj po polnoči bomo zato nekdanjega vodjo navijaške skupine Green dragons Marka Miklaviča vprašali, kaj se na tekmah dogaja v glavah navijačev, kakšna čustva takrat privrejo na dan in zakaj, na srečo sicer zelo majhen del navijačev, svoje navijanje povezuje z nasiljem. Govorili bomo tudi o ustvarjanju navijaških koreografij in pesmi in se vprašali, ali so slogani, kot je: KDOR NE SKAČE NI SLOVENC, nekakšna folklora naroda. Po polnoči na Prvem.


Stran 118 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov