Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


14.09.2016

Igor Korošec

Ko se bomo z nocojšnjim gostom zapeljali po širokih avenijah Los Angelesa v Hollywood, se bomo med drugim nostalgično vprašali, ali se bo zlata doba hollywoodske kinematografije še kdaj vrnila. Na Nočni obisk prihaja Igor Korošec. V Los Angelesu živi in dela že 18 let. Bil je barman, notar, nepremičninar, agent, režiser. Ves čas pa tudi igralec. Njegovi liki največkrat ne preživijo. Toliko bolj je zato vesel ene od svojih zadnjih vlog. Čeprav je upodobil ritoliznika, kot sam pravi, in fanatika s karakterjem podlasice, njegov lik Gottlob v priljubljeni fantazijski seriji Grimm ni deležen bridkega konca. Igor Korošec bo o svoji življenjski in igralski poti, ki ga je iz Mlake pri Kranju preko Moskve vodila vse do Hollywooda, govoril nocoj po polnoči. Na nočni radijski klepet ga je povabil Iztok Konc.


12.09.2016

Američan, ki živi v Kamniku

Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Pisatelja in umetnostnega zgodovinarja je v Slovenijo pripeljalo potovanje po Evropi, ki si ga Američani tradicionalno privoščijo vsaj enkrat v življenju. Sledilo je odkrivanje Plečnikove arhitekture, ki je vodilo do doktorske disertacije, dokončno pa je Charneya pri nas zadržala Kamničanka. Zdaj študente uči pisanja dobrih zgodb, v svojem prostem času pa odkriva našo domačo kulinariko in promovira lepote Slovenije. Zakaj meni, da smo Slovenci preveč skromni in premalo ponosni na svojo državo, bo povedal v noči iz nedelje na ponedeljek.


11.09.2016

Dr. Irena Mrak

V prvih minutah nedelje bomo raziskovali zemeljsko površje in razgibanost pokrajin- Od Himalaje do Dovžanove soteske. Slednja je dr. Ireni Mrak, geografinji, alpinistki, navdušeni geomorfologinji in predavateljici še posebej domača in ljuba. Kako poteka raziskovanje ledenikov in delo na visoki nadmorski višini, kako turizem in drugi dejavniki vplivajo na zemljino površje, kakšni so spomini na številne alpinistične odprave, katerih del je bila – od Andov prek Nove Zelandije do Karakoruma, geološko izredno aktivnega in najbolj ledeniškega dela sveta izven polarnih območij? Na vsa ta vprašanja bo dr. Irena Mrak odgovarjala kmalu po polnoči. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.


10.09.2016

Fiona in Gaynor Johnson

Na nočni obisk v koprski studio prihajata sestri, plesni koreografinji južnoafriških korenin, Fiona in Gaynor Johnson. Obe izredno energični, pozitivni, predvsem pa že od malih nog povezani z glasbo in s plesom. Prva je ustanoviteljica priljubljene plesne šole Fiona v Kopru, med drugim večkratna državna prvakinja v show plesih in stepu, zadnja leta pa se udejstvuje kot športna direktorica mednarodne plesne zveze IDO (International dance organization). Tudi Gaynor je zabeležila številne odlične rezultate na domačih in mednarodnih tekmovanjih, med njimi naslov evropske in svetovne prvakinje, tako v solo kot skupinskih disciplinah, prav nič tuji pa ji niso niti gledališki in glasbeni odri. V omenjeni plesni šoli svoje znanje z navdušenjem, ki ga začuti prav vsak, posreduje naprej kot plesna učiteljica in koreografinja. Svoji zgodbi, razmišljanja in načrte bosta nekaj minut čez polnoč razkrili voditeljici Aniti Urbančič.


09.09.2016

Slovenska paraplezalna reprezentanca

Da je Slovenija svetovna velesila v plezanju, ni potrebno posebej poudarjati, kar se ne kaže le v uspehih naše članske vrste, ampak tudi v dosežkih novonastale slovenske paraplezalne reprezentance. Za zdaj skromna ekipa se zaradi posebnih pogojev, ki nastajajo zaradi omejenosti plezalcev, srečuje s svojevrstnimi pogoji dela, ki jih bosta predstavila selektor Jurij Ravnik in paraplezalec Gregor Selak, ki je nekaj let nazaj izvedel, da je zbolel za multiplo sklerozo. O tem, da bolezensko stanje ali omejitev zaradi invalidnosti nista razloga, da ne bi dosegali vrhunskih športnih rezultatov, bomo govorili po polnoči.


08.09.2016

Barbara Štern

V bližini Maribora stoji v vasi Planica nad Framom Turistična kmetija pri Kovačniku. Od tam na obisk v nočni program prihaja Barbara Štern, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Na domačiji, ki so jo za goste odprli leta 1981, že od nekdaj radi ustrežejo kulinaričnim okusom. Vsi družinski člani, ki živijo na posestvu, velikem 36 hektarjev, pa se trudijo, da bi se gostje počutili kot doma. Slišali boste torej, kakšno je življenje na kmetiji, kako se je treba potruditi za goste, pa tudi, kako ima vsaka jed in pijača pri njih svojo zgodbo. Prisluhnite zanimivemu klepetu. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.


07.09.2016

Tomaž Mihelič

Si predstavljate, da bi do vas na cesti pristopil modni agent in vam povedal, da bi ravno vaš obraz lahko krasil naslovnico priznane modne revije? Delo modnega agenta v Sloveniji opravlja tudi Tomaž Mihelič. V minulih štirih letih je s pomočjo agencije Immortal Models na svetovni trg mode pomagal že številnim mladim, ki so se želeli preizkusiti v vlogi modela in dobili priložnost sodelovanja s svetovno znanimi modnimi hišami. O svetu, o katerem večina še vedno razmišlja stereotipno, se bo z nočnim gostom pogovarjal Sandi Horvat


05.09.2016

Robert Štaba

Slovenci smo tradicionalno nagnjeni k temu, da se delimo. Naj gre za politiko, šport ali celo povsem vsakdanje stvari. Ena redkih stvari, okoli katere ima večina podobno mnenje, je prometna varnost. O njej le redki najdejo pozitivne besede, velika večina celo meni, da gre za najbolj nevaren segment našega življenja. Ko pridemo do vprašanja kazni, pa se čisto po naše seveda znova delimo. Kaj narediti, da bo žrtev manj? Kakšna je pri tem vloga države in kaj lahko naredimo sami? Kako pomagati žrtvam in njihovim svojcem? Jure K. Čokl to noč gosti Roberta Štabo, generalnega sekretarja AMZS in predsednika zavoda Varna pot.


04.09.2016

Gašper Mihelič

Prvo septembrsko nedeljo bomo začeli z zvrhano mero glasbe. Na nočnem obisku se bo voditelju Juretu Čepinu pridružil Gašper Mihelič, član belokranjskega pop-rock tria 2B [dva bé]. V sedmih letih obstoja so izdali dva albuma in nastopili pred najrazličnejšim občinstvom – od Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije do manjših klubov in lokalov. Pogovoru o začetkih skupine, njihovem ustvarjanju, glasbenem sodelovanju in slovenski glasbeni sceni nasploh prisluhnite nekaj minut po polnoči!


03.09.2016

Martin Markežič

Študent Višje strokovne šole za oblikovanje materialov v Sežani, Martin Markežič iz Trsta, bo z voditeljico Barbara Čepirlo govoril o posebnih postopkih brušenja dragih okrasnih kamnov ali diamantov, ki jih je spoznaval že kot otrok. Zagnani 22-letni tržaški ustvarjalec je svoje dragulje v oblikovanem nakitu že razstavil in z njimi navdušil, v prihodnje pa namerava po znanje in izkušnje še v Nemčijo.


02.09.2016

Tibor Mihelič Syed

Na obisk prihaja človek, ki ustvarjalno krmari med glasbo in gledališčem. Nič nenavadnega pravzaprav – vsak koncert, vsaka plošča imata svojo dramaturgijo, in le redke gledališke uprizoritve se zgodijo brez muzike. Večina ga najbrž pozna kot basista skupine Katalena. Glasbene poznavalce in sladokusce pa navdušuje tudi njegova zasedba The Puzzled, ki je pred tremi leti izdala prvenec Bad Times For Bedtime Stories. Raziskovalec glasbeni poljan se tudi kot direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani ne boji tveganih odkrivanj novih pokrajin. Tibor Mihelič Syed bo nočni gost Nade Vodušek.


01.09.2016

Kornelija Kaurin in Tadeja Dobaj

Počitnice, ki so bile za marsikoga polne doživetij in prijetnih druženj s prijatelji, se končujejo. Zveza prijateljev mladine Maribor je skupaj s koodinatorji dejavnosti za otroke in mladino, pa tudi številnimi prostovoljci, pripravila in izvedla pester počitniški program. Kaj vse so počenjali, boste izvedeli v pogovoru s koordinatoricama dejavnosti v Domu ustvarjalnosti mladih Kornelijo Kaurin in Tadejo Dobaj takoj po polnoči. Gostila ju bo Darinka Čobec.


31.08.2016

Iztok Žilavec

Živimo v času, ko se vprašanje, ali pride skozi življenje bolje tisti, ki je pametnejši, ali tisti, ki je iznajdljivejši, poraja samo od sebe. Ali je pomembnejše znanje, ali so zdaj v ospredju druge sposobnosti? Koliko nam danes pri reševanju problemov in pri prilagajanju na različne življenjske situacije lahko pomaga inteligentnost? Morda pa gre le za dve plati iste medalje. V studio nočnega programa prihaja psiholog in raziskovalec inteligentnosti Iztok Žilavec. Le kaj poreče na znano misel Alberta Einsteina, ki naj bi ob neki priložnosti dejal, da je razlika med genialnostjo in neumnostjo le v tem, da genialnost ni brezmejna. In kakšen je vaš IQ? Preverite nocoj po polnoči.


29.08.2016

Blaž Kovač

Amnesty International je mednarodno gibanje in največja svetovna nevladna organizacija, ki združuje več kot štiri milijone članov in podpornikov po vsem svetu. Njihova vizija je svet, v katerem so človekove pravice spoštovane povsod in upoštevane vsakomur. Za svoja prizadevanja so leta 1977 dobili Nobelovo nagrado za mir. Amnesty International je že skoraj tri desetletja prisoten tudi na slovenskih tleh. V nocojšnjem pogovoru se nam bo na Prvem pridružil član in zaposleni na Amnesty International Slovenije, Blaz Kovač. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.


28.08.2016

Boris Grabrijan o Krajinskem parku Kolpa

Krajinski park Kolpa, v katerem kraljuje mejna reka, obiskovalcu nudi vpogled pravzaprav v vse značilnosti Bele Krajine. Na čelu parka, ki ga je Republika Slovenija vzela pod okrilje pred desetimi leti, je že ves ta čas Boris Grabrijan. Srečanje z njim je srečanje s kulturo, tradicijo in življenjem v tistem koncu. Dežela pisanic, steljnikov, lanenega platna, značilnih rastlinskih in živalskih vrst, ljudskih pripovedi in značilne kulinarike nosi v sebi tudi številne druge posebnosti, ki jih sogovornik Darje Groznik dobro pozna. Boris Grabrijan bo gost Nočnega programa.


27.08.2016

Polona Čeligoj

Na nočni klepet prihaja Polona Čeligoj iz Ilirske Bistrice. Po poklicu je vzgojiteljica. Že od malih nog je predana dobrodelnosti. Burkino Faso je prvič obiskala kot turistka in že takoj po sestopu iz letala je začutila to, na kar so jo nekateri opozarjali: Burkina ti zleze pod kožo. Znova se je tja odpravila v okviru pravične trgovine kot prostovoljka društva Humanitas. Sodeluje s tamkajšnjo organizacijo Kafuli, kar v lokalnem jeziku pomeni ‘združiti se, biti skupaj’. V to državo se rada vrača. Afriško obarvane misli bo Polona delila z voditeljico nočnega programa Jano Samsa.


26.08.2016

Formula študent – ekipa GPE

To noč bomo dirkali. S čisto pravim dirkalnikom, ki tekmuje v močni mednarodni konkurenci in doseže hitrost 100 kilometrov na uro v nekaj več kot treh sekundah. V studiu se bo voditelju Juretu K. Čoklu pridružila ekipa, ki stoji za projektom, ki iz leta v leto dosega hitrejše kroge. Nič nenavadnega, če ne bi šlo za študente Fakultete za strojništvo v Mariboru in če ne bi bil dirkalnik v celoti njihovo delo. Rdeča luč se prižge takoj po polnoči.


25.08.2016

Rimska nekropola pri Šempetru v Savinjski dolini

Turistično društvo Šempeter v Savinjski dolini je eno najštevilčnejših in najdejavnejših tovrstnih društev v državi. Obiskovalcem predstavlja zelo pomembno kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino tamkajšnjega območja. S člani Turističnega društva Šempeter bomo podrobneje predstavili enega najpomembnejših in najlepše ohranjenih spomenikov rimske dobe na Slovenskem, Rimsko nekropolo, pa tudi bližnjo podzemno jamo Pekel, ki je med drugim edina jama v Sloveniji, kjer so našli kosti pračloveka. Več o tem je za to noč pripravil Teodor Bostič.


24.08.2016

Ada Černoša

Sloviti raziskovalec človeške spolnosti Alfred Kinsey je v prejšnjem stoletju povzročil velik miselni preobrat, ko je opozoril, da mnogo ljudi ne privlači samo en spol. Številni udeleženci njegove študije so namreč poročali tudi o istospolnih izkušnjah. Je biseksualnost zgolj spolna privlačnost ali kaj več? V preteklosti je bila v mnogih kulturah dobro sprejeta, kaj pa danes? Kako na pojav biseksualnosti gledajo nove generacije? Svoje misli bo v nočnem klepetu z Iztokom Koncem delila Ada Černoša, feministka in LGBT* aktivistka.


22.08.2016

Mojca Makuc

Na nočni obisk prihaja dama Mojca Makuc, ki se s kolesom pripelje na eno izmed ozkih ljubljanskih ulic, ravno prav v centru in ravno prav odmaknjeno od pretiranega vrveža. Nad oknom in vrati se razteza napis modni atelje Mo. V njem že več kot tri desetletja nastajajo kolekcije oblačil z njenim podpisom. Snuje in ustvarja modne revije, celostne podobe za pevske zbore, hostese in druge priložnosti, instalacije za svoje razstave, kostumografije za gledališke in baletne predstave. Balet ji je še posebej ljub. Modne smernice ima v mezincu, a nikoli ni podlegla trendovski histeriji. Oblačila so stvar sloga: na pisti, na odru ali na kolesu. Mojco Makuc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


Stran 115 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov