Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


16.12.2016

Mitja Gorjan

Današnja noč bo minila tudi v pogovoru o pomenu gorskih koč tako za turiste kot tudi za vse tiste, ki v gore hodijo ali nanje plezajo. Kaj vse gorske koče so, kaj morajo ponujati, kakšne omejitve čakajo oskrbnike, kako nekatere koče postanejo kultne in kaj narediti, da bi bile gorske koče odprte tudi pozimi – gost voditelja Jureta K. Čokla to noč bo izkušen oskrbnik Mitja Gorjan, ki trenutno službuje v koči pri Jelenovem studencu.


15.12.2016

Sara Jošić

Na obisk v nočni program prihaja Sara Jošić, podjetnica in raziskovalka na področju celostnega zdravja, zvoka in najrazličnejših terapij. V svojem sprostitveno-terapevtskem centru deluje na področju naprednih in kvalitetnih metod sproščanja, lajšanja bolečin, energetskega zdravljenja in izobraževanja. Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči in izvedeli boste tudi, kako zelo pomemben je zvok v našem vsakdanjem življenju. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


14.12.2016

Matjaž Pograjc

Plezati nad prepadom, smučati po nevarnih strminah, se potopiti v morske globine, z drzno hitrostjo drveti po pistah sveta. Nogomet je poezija. Pesniki nimajo žepov. Poezija je močna. Življenje je krhko. Človeški faktor je nepredvidljiv. Katere bi bile vaše zadnje besede na letalu, ki strmoglavlja? Malo čez polnoč si pripnite pasove in poletite z nami v zvezdno nebo. Pilotira kapitan Matjaž Pograjc, za potnike skrbi članica kabinskega osebja Nada Vodušek.


12.12.2016

O zdravljenju z ayahuasco z doktorico Mino Paš

Na nocojšnjem Nočnem obisku se bo oglasila integrativna relacijska psihoterapevtka in doktorica medicine Mina Paš. Predstavila nam bo delne izsledke raziskave o vplivu ayahuasce na psihopatologijo in splošno zadovoljstvo z življenjem, ki se bo zaključila ta mesec. Ayahuasca je ime za pripravek, ki ga ljudje s področja Amazonije že stoletja uporabljajo v zdravilne in duhovne namene. Ljudje, ki so zaužili ayahuasco poročajo, da so doživeli mogočna duhovna razkritja glede njihovega poslanstva na Zemlji in resnične narave univerzuma. Raziskave, ki so bile narejene do zdaj kažejo, da delo z ayahuasco zelo okrepi ljubezen do sebe, stik s svojim bistvom in s tem pripomore, da posameznik lažje reče “Ne” nezdravim odločitvam in se odloči za vedenja, ki so zanj koristna. Voditeljica Lea Ogrin vas vabi, da prisluhnete izsledkom prve slovenske raziskave o učnikih ayahuasce, ki jo je izvedel Inštitut Zajčja luknja, ki se ukvarja s psihoterapijo in raziskovanjem zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti.


11.12.2016

Zgodba vzpona in padca podjetja Beti Metlika

Zgodba vzpona in padca podjetja Beti Metlika je podobna zgodbam ostalih, nekoč uveljavljenih slovenskih blagovnih znamk oziroma podjetij. Čas socializma je prinesel njihov razcvet, novi, kapitalistični časi, pa zaton. Beti Metlika, ki je kmalu po ustanovitvi leta 1956 zaradi bliskovitega razvoja veljala za gospodarski čudež, je bila mnogo več kot le tovarna. Ustanovila je poklicno šolo, športna in kulturna društva. Predstavljala je razvoj in življenje na širšem območju. Ob 60-letnici tovarne Beti je Belokranjski muzej pripravil zanimivo razstavo avtorice Andreje Brancelj Bednaršek. Kaj prikazuje in kaj še najdemo pod streho muzeja v Metliki, v tokratnem nočnem programu, ki ga pripravlja Darja Groznik.


10.12.2016

Miha Reščič

Švedsko pogosto dojemamo kot obljubljeno deželo. Pogled na kakovost življenja pa je zelo oseben, morda pogojen tudi z željami in pričakovanji. Miha Reščič iz Plav na Goriškem je z življenjem na Švedskem zadovoljen. Diplomiral je doma, imel je dobro zaposlitev, prijatelje in kakovostno življenje, a mu to nekako ni bilo dovolj. Voditelj nočnega programa Boštjan Simčič ga bo med drugim povprašal, zakaj se je odločil za življenje na Švedskem in če – kaj najbolj pogreša.


09.12.2016

Simona in Miha Jakopin

So ljudje, ki kljub okvari vida želijo dati delček sebe drugim. Taka sta tudi Simona in Miha Jakopin, ki prihajata na Nočni obisk. Mnogi ju poznajo kot duo SIMI. Čeprav morata zaradi okvare premagovati kar nekaj težav, s svojim razmišljanjem in tudi z glasbo sporočata, da je svet lep in da je treba pogumno stopati po poti življenja. Kako slepota in slabovidnost vpliva na njuno življenje in glasbeno ustvarjanje, o tem se bosta pogovarjala po polnoči s Petro Medved.


08.12.2016

Saška Klemenčič

Na nočni klepet prihaja mag. Saška Klemenčič, specialistka za Selfmanagement, NLP-mojster praktik in NLP Coach. Pripravlja in vodi delavnice in treninge s področja komunikacije in reševanja konfliktov, motivacije, obvladovanja stresa in podobnih področij. Prisluhnite po polnoči in izvedeli boste tudi, kako si ob začetku leta pravilno zastaviti uresničljive cilje. Pred mikrofon jo je povabil Robert Zajšek.


07.12.2016

Mateja Korošec

Veseli se lučk in božičnega večera. Ko se poslavljamo od starega, z optimizmom zre v leto, ki prihaja. V zadnjem času se jo je dotaknila misel: "Zastavi si cilj, da pristaneš na luni?in če zgrešiš, nič hudega, še vedno boš pristal med zvezdami." Prepričana je, da vedno obstajajo nove poti in rešitve. Na Nočni obisk prihaja direktorica Centra Korak iz Kranja gospa Mateja Korošec. V Koraku pomagajo osebam po pridobljeni poškodbi možganov. Kako s trudom, znanjem in izkušnjami uspejo v ciljih, ki si jih zastavijo, bo govor nocoj po polnoči. Gospo Matejo Korošec je na Nočni obisk povabil Iztok Konc.


05.12.2016

Ditka

Glasba je lahko zelo močna in čustvena. Še posebno, če jo bogati besedilo znanega tekstopisca Ferija Lainščka. Deset njegovih pesmi je na svojem novem albumu Ne spreminjaj me uglasbila mlada pevka Ditka. Ob izzidu albuma je pripravila tudi samostojni koncert v domačih Prevaljah, na katerem je gostila znana slovenska glasbena imena. Nekaj skladb z zadnjega albuma bo Ditka predstavila tudi v nočnem klepetu. Gostil jo bo Sandi Horvat.


04.12.2016

Dr. Martina Bofulin

Prva ohranjena pisna sporočila o kitajskih priseljencih v Evropi segajo štiri stoletja nazaj. Prve kitajske restavracije so se pri nas pojavile okoli leta 1990. Te so, poleg kitajskih trgovin, v Sloveniji še vedno glavna gospodarska dejavnost kitajskih priseljencev. A zgodba kitajskih migracij seveda seže mnogo dlje in globlje v kulturo, družbo, gospodarstvo in politiko Vzhoda, kot mení s kislo-pekočo juho in pekinško raco v sosednji ulici. To zgodbo raziskuje dr. Martina Bofulin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, in to že iz časov študija sinologije in geografije v Ljubljani. V prvih urah nedelje gremo na veliko kitajsko popotovanje. Od Qingtiana prek Japonske- nazaj v Evropo. Med transnacionalne družine, kitajske turiste, priseljence in izseljence, malo v zgodovino in veliko v sodobnost, ki seveda riše nove podobe kitajskih migracij. Dr. Martino Bofulin je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


03.12.2016

Vlado Krivec

Je živa enciklopedija avtomotošporta in v vlogi napovedovalca vrsto let zvočna kulisa avtomobilističnih dirk v Sloveniji ter glavni krivec, da so bolj privlačne in zanimive, tako za gledalce kot tudi za same voznike. In tudi v resnici je krivec – Vlado Krivec, novinar in velik avtomobilski zanesenjak, nekoč tudi sam dirkač, ki se bo nocoj pripeljal na nočni obisk. V kokpitu radia Koper ga bo na prvi etapi nočnega programa usmerjal voditelj Sandi Škvarč.


02.12.2016

Dušan Škodič

Slovenci nedvomno smo močno navezani na gore in gorski svet, alpinizem, pohodništvo in smučanje. Zato ne preseneča, da imamo na tem področju izjemno bogato zgodovino. Kljub temu se žal ne moremo pohvaliti z bogatim naborom literature, ki bi številne zgodbe, izmišljene in tiste prave, ohranjala za rodove, ki šele prihajajo. Zato je nova knjiga publicista, urednika, pisatelja in velikega poznavalca življenja v gorah Dušana Škodiča zagotovo več kot dobrodošla. S članom uredniškega odbora naše najstarejše revije, Planinskega vestnika, se je takoj po polnoči v svet zgodb, ki jih pišejo gore, podal voditelj Jure K. Čokl.


01.12.2016

Ivo Smogavec

V nočnem programu bomo tokrat nekoliko pobliže spoznali delo radijskega zvokovnega mojstra. Po več kot 38-ih letih dela na Radiu Maribor zaokrožuje aktivno studijsko in terensko delo mojster Ivo Smogavec. Ob tej priložnosti nam bo razkril tudi marsikatero anekdoto iz ozadij tega zanimivega skupinskega dela. Pred mikrofon ga je povabil Zoran Turk.


30.11.2016

Urša Sonnenwald

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


28.11.2016

Kako spremeniti odnos do denarja?

Kako pogosto se pogovarjate o denarju? Verjetno precej redko, kljub temu da o njem veliko razmišljate. Raziskava, ki so jo opravili v Združenih državah Amerike, kaže, da se raje kot o denarju, pogovarjamo o smrti, ki sicer velja za tabu temo. Katja Z. Istenič, psihologinja in avtorica knjige Skrita uganka denarja, pravi, da odnos Slovencev do denarja ni najboljši. O ravnanju z denarjem se ne poučimo, zato se pogosto zgodi, da z njim ravnamo tako kakor naši starši. Kako spremeniti svoj odnos do denarja, bo v Nočnem obisku razložila Katja Z. Istenič. Na pogovor jo je povabila Darja Pograjc.


27.11.2016

Nočni pogovori z Mojco Blažej Cirej

V Ljubljani smo okrasili mesto in prižgali lučke, drugod najbrž tudi. V vznemirljivih in hladnejših dneh, ki prihajajo, se bo zabavna družba kar prilegla. Zato vas voditeljica Mojca vabi, da pripravite kakšno šalo in jo, ko ura odbije polnoč, pokličete.


26.11.2016

Jasna Čebron

Gostja nočnega obiska bo slovenistka in italijanistka Jasna Čebron. Južnoprimorski ljubitelji književnosti jo poznajo kot voditeljico pogovorov o branju, ki posebno skrb posveča pretoku, stikom in prepletanju književnosti v večkulturni Istri. O pomenu njenega delovanja na področju poučevanja slovenskega jezika in književnosti ter spodbujanja branja in poznavanja pisane besede priča tudi dejstvo, da je letos postala častna članica Slavističnega društva Slovenije. Z njo se bo pogovarjala Breda Biščak.


25.11.2016

Damjan Kozole

Njegov prvi film pripoveduje o filmu. O montaži, o zvoku. O prijateljstvu. O manipulaciji. Dragocen dokument generacije mladih iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil po desetletjih znova na ogled na pravkar končanem Liffu, na katerem je bil prikazan tudi Damjanov zadnji film. Od Usodnega telefona do Nočnega življenja so se odvrtela tri desetletja in veliko filmskih rol. Veliko je tem za nočni pogovor – filmskih in tistih, ki to še niso, pa bi lahko postale. Ali pa tudi ne. Režiser in scenarist Damjan Kozole bo nočni gost Nade Vodušek.


24.11.2016

Darja Pirkmajer

Gostili bomo arheologinjo in muzejsko svetovalko, dolgoletno direktorico Pokrajinskega muzeja Celje ter Valvasorjevo nagrajenko 2015 Darjo Pirkmajer. Velik del svojega dela je posvetila arheološkemu najdišč Rifnik pri Šentjurju, ki ga je v celoti restavrirala. Zelo odmevna so bila njena odkritja in kasneje razstava o dediščini Keltov na Slovenskem. V pogovoru s Teodorjem Bostičem nas bo vodila po arheoloških izkopavanjih in pripovedovala zanimive zgodbe o svojem bogatem strokovnem delu.


Stran 111 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov