Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


21.08.2016

Nič ni naravno, vse je družbeno

Ženska in moški. Spol, ki nam je pripisan ob rojstvu, večina ljudi sprejme brez težav. Transspolne osebe pa so manjšina, ki se v tem osnovnem družbenem sistemu ne najde, saj ji je bil ob rojstvu pripisan napačen spol, kar povzroča neskladja. Zaradi tega zagovarjajo pravico posameznika, da v skladu s svojimi čutenji in doživljanji, sam definira svojo spolno identiteto. Smo kot družba dovolj zreli, da presežemo družbeno opredelitev spola? Smo dovolj zreli, da ozavestimo legitimnost transspolnih oseb? Preverite malo po polnoči z Darjo Pograjc! V oddaji Nočni obisk se bo pogovarjala z vodjo in ustanovitelj_ico Zavoda TransAkcija Anjo Koletnik in s prostovoljko_cem omenjenega zavoda Petro Peterka.


20.08.2016

Iztok Mlakar

Po navadi nočnega sogovornika v nekaj stavkih predstavimo in tako poslušalcem pomagamo, da morda iz spomina prikličejo znan obraz ali podobo. So pa tudi gostje, pri katerih je predstavitev tako rekoč odveč. Če rečemo Iztok Mlakar, ni nobenega dvoma, da nas čaka zanimiv in iskriv klepet, na katerega vas iz novogoriškega studia vabi nočni gostitelj Sandi Škvarč.


19.08.2016

Daniel Musek

Izbral si je zelo poseben in posebno lep poklic, ki združuje mojstrstvo in umetnost. Najprej se je šolal pri znanem slovenskem mojstru, profesorju Vilimu Demšarju, študij pa je dokončal v znameniti italijanski Cremoni. Tam je po končanem mojstrskem izpitu postal »maestro liutaio«, diplomirani mojster goslar. Vrnil se je domov in odprl delavnico v Škofji Loki. Najbrž ne po naključju, saj je staro mestno jedro nadvse primerna scenografija za poklic, ki mu je predan. Kako iz kosa lesa nastane violina, zakaj se nekatere strune glasijo mileje od drugih in še kakšno drugo tančico bomo odstrli z goslarskih skrivnosti v petek po polnoči. Mojstra Daniela Muska je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


18.08.2016

Branko Žunec

Na nočni obisk v studio radia Maribor prihaja Branko Žunec. Je mednarodni trener in coach, specializiran za treninge vodstvenih veščin, predvsem s poslovnega področja, saj se le to nenehno razvija, nadgrajuje in dokazuje uporabnost v praksi. Branko Žunec razvija lastne modele in programe, v slovenski poslovno izobraževalni prostor pa je vnesel novo dimenzijo poslovnega izobraževanja in dokazal, da se lahko ljudje veliko naučijo tudi , ko se imajo ob tem preprosto »fajn«. K poslušanju vabi voditeljica Jasmina Bauman.


17.08.2016

Jernej Semolič

Naši športniki nam v zadnjem času s svojimi uspehi iz dneva v dan rišejo nasmeh na obraz. O tem, kaj vse je treba, da v športu dosežeš res vrhunske rezultate, bomo v nočnem programu razmišljali s profesorjem športne vzgoje Jernejem Semoličem. S poučevanjem različnih športnih panog se ukvarja skoraj dvajset let. Začel je kot učitelj plavanja in teka na smučeh, nadaljeval kot profesionalni trener smučanja mladinskih selekcij, zadnjih deset let pa se ukvarja s poučevanjem golfa. Prav o golfu, ki je letos po 112-ih letih spet del olimpijskih iger, bo tekel osrednji del pogovora z Jernejem Semoličem, danes generalnim sekretarjem Združenja profesionalnih golfistov Slovenije. Seveda pa ne bomo zaobšli tudi ostalih olimpijskih športnih disciplin.


15.08.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Sredi avgusta se bo vaša gostiteljica Mojca Blažej Cirej z veseljem pogovarjala z vami. Po ponočevanju z njo pa boste lahko na dela prost dan mirne duše malo dlje spali. Kaj se vam je novega zgodilo ta mesec, kakšna je bila vaša počitniška pot, kaj se dogaja v vašem kraju ali domu? Premislite in pokličite, po polnoči! In ostanite budni, kajti za dobro družbo se splača žrtvovati.


14.08.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


13.08.2016

Marko Mohorčič

Marko Mohorčič se je pred kratkim vrnil s kolesarjenja po Uzbekistanu in Tadžikistanu. Kolesarjenje po pamirski cesti je bila njegova 12. kolesarska tura. V Tashkendu je počakal kolo, nato pa se na poti spoprijateljil z visokimi temperaturami, velikimi višinskimi razlikami in prahom, ki je spremljal pot po makedamskem delu pamirske ceste, pa tudi spomladanskim snegom. Hitre vzpone je odtehtal razgled, pravi. O tokratnem kolesarjenju, ljudeh in novih načrtih se bo z Markom Mohorčičem pogovarjala Janja Novoselc.


12.08.2016

Aljoša Grom

Danes je zadnji delovni dan v tednu in marsikdo med vami se bo ob tem podaljšanem koncu tedna odpravil kam na izlet. Morda tudi z motorjem. A to gotovo ne bo taka vožnja, kot jih izvaja naš nocojšnji nočni gost Aljoša Grom, ki je po končani vrhunski polezalski karieri, s stene presedlal na ekstremni enduro motor. Gr za motor, ki je namenjen vožnji po brezpotjih, a ker je to pri nas prepovedno, so za to, da niso kršili predpisov, morali nekaj ukreniti. In v kamnolomu Verd so odprli svojo lastno ekstreme enduro progo, po kateri se lahko vozijo vsi, ki jih to zanima, brez da bi kršili zakone in kot jih nekateri obtožujejo, unilčevali naravo


11.08.2016

Prostovoljka Darinka Bukovnik

Predstavili bomo zgodbo 4-letnega Aneja, ki se je rodil z deformacijo stopal. Imel je štiri operacije Ahilove tetive, bil lani kar pol leta v mavcu, a je potem naredil že prve štiri korake. Kako napreduje, kako potekajo fizioterapije in kako so družini pomagali in ji še pomagajo dobri ljudje, da bi Anej shodil povsem samostojno? O tem se bo Zoran Turk v studiu Radia Maribor pogovarjal s prostovoljko Darinko Bukovnik, ki je Anejevim staršem v veliko pomoč. Prisluhnite jima po polnoči.


10.08.2016

´To je bil moj dan!´

Svojih prvih olimpijskih iger se je Rajmond Debevec udeležil leta 1984 v Los Angelesu. Barve Jugoslavije je branil tudi na naslednjem največjem športnem tekmovanju leta 1988 v Seulu, štiri leta pozneje pa je slovensko ekipo, ki je takrat prvič nastopila samostojno, kot zastavonoša popeljal na 25. poletne olimpijske igre moderne dobe v Barceloni. Tega najpomembnejšega športnega dogodka se je udeležil še petkrat zapored, zadnjič je bil del olimpijskega vzdušja v Londonu leta 2012.


08.08.2016

Jožef Oseli

Jožef Oseli je človek zgodb. Mnoge med njimi so se spisale po zaslugi njegove bogate kulinarične in gostinske kariere, ki ga je odpeljala na vse strani sveta. Med drugim je član prestižne Francoske Kulinarične akademije, predsednik Slovenske kulinarične akademije, pa član vrste kulinaričnih združenj, tudi v Švici, Egiptu, na Šrilanki in v Mjanmaru. Še vedno je izjemno aktiven in prav pred kratkim se je vrnil z Malte, kjer je skupaj z otroki s posebnimi potrebami pripravil večerjo za 116 gostov. O tej in drugih zgodbah v začetku ponedeljka malo po polnoči. Kuharskega mojstra Jožefa Oselija je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


07.08.2016

Niko Miholič

Ko se je ekipa Kmetijskega gospodarstva PanOrganic pred tremi leti odločila, da bo začela s pridelavo slovenskega česna ter na tak način konkurirala cenejšemu kitajskemu, jih verjeto marsikdo ni jemal resno. Danes je slika precej drugačna. Zelenjavo, ki jo v rastlinjakih gojijo po načelu hidroponske tehnologije, pošiljajo tako na domači trg kot tudi tuja tržišča. Živa solata in zelišča v lončkih so znatno dvignila domačo samooskrbo, hitra rast podjetja pa jim je pred dobrim mesecem dni prinesla tudi naziv “Naj mladi podjetnik leta”. Iz ekipe PanOrganic-a se bo voditeljici Ani Skrt v nočnem studiu pridružil Niko Miholič. Vabljeni k poslušanju.


06.08.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


05.08.2016

Miha Debevec

Nedavno je izšla nova zgoščenka Mihe Debevca, priznanega slovenskega harmonikarja. Miha Debevec je dvakratni absolutni zmagovalec najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko ter zmagovalec številnih drugih pomembnih tekmovanj doma in v tujini. Mihova posebnost je, da se njegov izvajalski opus ne omejuje le na preproste narodno-zabavne in ljudske skladbe, kar je značilno predvsem za diatonično harmoniko, ampak glasba prerašča tudi v druge, za to glasbilo zahtevnejše glasbene zvrsti. Prisluhnite pogovoru z vrhunskim virtuozom Miho Debevcev in zaplešite z nami ob njegovih najnovejših skladbah.


04.08.2016

Jerica Lebar

Radijska nočna gostja v studiu Radia Maribor bo Jerica Lebar - svetovalka in energijsko-resonančna terapevtka, avtorica knjige z naslovom »Draga duša, dobrodošla na zemlji«. Zaljubljena v planine, divje vode, kolesarjenje, torej ženska s športnim duhom in naravo v srcu, pomaga ljudem pri preseganju lastnih omejitev. Voditelj Robert Zajšek


03.08.2016

Martin Ramoveš

Iz osrčja Poljanske doline prihaja nesojeni kavboj, ki v sebi nosi moč besede, glasbe in risbe. Z umetnostjo sta ga zaznamovala že starša, njegov lastni umetniški izraz pa se najbolje ujame v avtorskem prepletu bluesa in rocka s številnimi eksperimentalnimi dodatki. S svojim triom Martin Ramoveš Band je doslej izdal dva albuma, zdaj pa pripravlja tretjo, samostojno kantavtorsko ploščo, ki bo priložena stripovski knjigi. Martin Ramoveš bo nocoj s svojim nastopom v živo kalil nočni mir radijskega etra, v goste pa ga je povabila Teja Klobčar.


01.08.2016

Rok Mencin – Ray Stinger

Poletje je kot nalašč za potovanje in odkrivanje novih dežel in kultur. Tudi tokratni nočni gost, Rok Mencin, že tri leta zapored poletne dni izkoristi za spoznavanje različnih delčkov sveta. Ker opaža, da se pri nas vedno bolj ceni tisto, kar je tujega, si je zadal nalogo, da bo raziskal svet in z umetniškimi, filmskimi in potopisnimi izdelki čim bolj neposredno pokazal, kako je v resnici drugje, v čem je življenje boljše in v čem slabše. Prepotoval je zahodno in vzhodno obalo ZDA, prejšnji mesec pa je odkrival čare daljne Avstralije. O svojih popotnih izkušnjah in doživetjih bo Rok Mencin več povedal v nočnem programu v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


31.07.2016

dr. Vera Klopčič

Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti uničili »Zigeunerlager - cigansko taborišče« v Auschwitz-Birkenauu ter v eni sami noči v plinskih celicah kruto pobili več tisoč Romov in Sintov. V spomin na ta tragični dogodek je 2. Avgust mednarodni dan spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti. Z dolgoletno raziskovalko romske kulture in zgodovine doktorico Vero Klopčič bomo o tem govorili po polnoči. Na Prvem programu jo bo gostil Sandi Horvat.


30.07.2016

Tomi Ilijaš

Danes ne razmišljamo več, kako so včasih živeli brez avtomobilov, radia in televizije, vse bolj je oddaljena tudi preteklost brez računalnikov in pametnih telefonov. Obračajmo kakorkoli – življenja brez njih si ne moremo niti predstavljati. In o tem bo tekla beseda v nočnem programu, v katerem se bo gost Sandija Škvarča, Tomi Ilijaš, ustanovitelj novogoriškega podjetja Arctur, spominjal obdobja, ko je k nam pripeljal internet, nam predstavil razvoj superračunalnikov, a tudi pasti, ki jih prinaša vseprisotna sodobna informacijska tehnologija. Pridružite se jima po polnoči.


Stran 116 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov