Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


07.10.2016

Anže Albreht

Nepričakovani dogodki na cesti nas lahko presenetijo kjerkoli in kadarkoli. Ste se kdaj vprašali, kako se počutijo policisti, gasilci ali reševalci, ko hitijo na pomoč, pa zaradi nepravilno postavljenih vozil napredujejo le stežka ali sploh ne? Ali še huje, kako je ljudem v zveriženi pločevini, ko minute tečejo kot neskončnost, pomoči pa ni od nikoder? Vse to lahko preprečimo ali vsaj olajšamo delo prvim posredovalcem, če upoštevamo pravilno razvrščanje, ki ustvarja pas za intervencijska vozila. Avtor akcije Anže Albreht, tudi sam reševalec in gasilec je nocojšnji gost voditelja Jureta K. Čokla. Pozor, intervencija!


06.10.2016

Nina Držaj

Z ljubeznijo, mama je naslov bloga, kjer lahko najdete vse na temo nosečnosti, otrok in starševstva. Ste že slišali za Nosečkin dnevnik? Naša gostja v nočnem programu bo Nina Držaj, avtorica bloga in Nosečniškega dnevnika. Po poklicu sicer diplomirana geografinja in sociologinja, a kot svoje poslanstvo dojema materinstvo in se tako najbolje počuti v družbi svojih treh otrok. Prisluhnite nekaj minut po polnoči. Z vami bo voditeljica Jasmina Bauman.


05.10.2016

Floorball

Prvo oktobrsko sredo začenjamo v športnem duhu – nočni obisk bo namreč posvečen floorballu. Gre za zvrst dvoranskega hokeja, pri katerem so udarci s palico, naleti na telo in groba igra prepovedani. Floorball je na naših tleh prisoten že četrt stoletja, krovna floorball zveza Slovenije pa združuje več kot 500 registriranih igralcev. Več o pravilih floorballa, podobnosti in razlikah s hokejem na ledu ter domačih in mednarodnih tekmovanjih bodo voditelju Juretu Čepinu povedali predsednica floorball zveze Slovenije Suzana Novak, sodnik Andraž Zupančič in trener Gorazd Tomc.


03.10.2016

Željka Bohar

Ste si kdaj predstavljali, da bi po več kot desetih letih menjali službo, se odločili za drzno spremembo in naredili korak v popolnoma drugo smer? To je storila naša nocojšnja gostja, Željka Bohar, ki je svet marketinga zamenjala za svet sladkih dobrot. V svoji majhni "torteriji" danes sama ustvarja unikatne recepte omamnih okuson iz manj znanih, tudi eksotičnih sestavin. Z Nočno gostjo bo klepetal Sandi Horvat.


02.10.2016

Ivana Stipić Lah

Ivana Stipić Lah nedeljske večere na našem radiu zaključuje, tokratno nedeljo pa bo z nami tudi začela. Novinarka in blogerka, ki je novinarski poklic nekaj let poučevala v Afganistanu, je voditeljica nove oddaje na 1. programu Radia Slovenija Sami naši, ki je namenjena pripadnikom etničnih skupnosti s prostora nekdanje Jugoslavije. Ivano Stipić Lah je na nočni obisk povabila Enisa Brizani.


01.10.2016

Martina Kmet

Gostja tokratnega nočnega programa, ki bo voden iz koprskega studia, bo Martina Kmet, mlada pravnica iz Kopra, ki vsak prosti trenutek izkoristi za potovanja. Pred kratkim se je vrnila iz Uzbekistana in Kirgizije, kjer je popotniškemu utripu dodala dobrodelno noto. Tako kot na vseh drugih potovanjih je spomine vtisnila v fotografski aparat, ki je njen nepogrešljivi sopotnik tudi v vsakdanjem življenju, že od nekdaj. Med nočne ptice se po nekaj letih premora vrača novinarka Mateja Brežan.


30.09.2016

Nočni obisk

V petkovo noč bomo stopili s pravljicami. Z zgodbami, ki so se širile od ust do ust, preden so kot zapisane dobile status literature. V magijo pravljične besede nas bo popeljala pravljičarka, performerka in korepetitorka, izvrstna pripovedovalka in raziskovalka zgodovine evropske literarne pravljice, Ana Duša. Kako in od kod se je razvila današnja pravljica in kako je pripovedovanje postalo nova oblika odrskega nastopanja, bo pripovedovala poslušalcem in voditeljici Nadi Vodušek.


29.09.2016

Ddr. Igor Grdina

Na pragu poletja je v izdaji Umetniškega kabineta Primoža Premzla izšla zanimiva monografija o v Mariboru rojenem viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu in njegovi vojaški, zgodovinski in mornariški karieri s poudarkom na zmagoviti pomorski bitki pri Visu pred stoletjem in pol. Pronicljivo in z zgodovinskimi podatki ter dokumenti bogato besedilo je v tej knjigi spisal zgodovinar ddr. Igor Grdina. Naš nočni sogovornik bo govoril o Tegetthoffovi življenjski poti in o njegovi izjemno uspešni vojaško-častniški karieri. Z vami bo voditelj Teodor Bostič.


28.09.2016

Tjaša Kogej

Tjaša Kogej kot ustanoviteljica ljubljanske plesne šole Minimundo že skoraj 20 let vzgaja nove plesne generacije rekreativnih plesalcev in tekmovalcev street dance show plesov, ki nizajo uspehe tako doma kot v tujini in skupaj ustvarjajo svoje lastne plesne predstave. Pri njenem delu ji je poleg plesnega napredka in vsesplošnega zadovoljstva ter dobrega počutja plesalcev in njihovih staršev pomemben predvsem odnos do vsakega posameznika. Kot sodelavka mehiških in ameriških medijev je bila tudi ustanoviteljica in urednica prve slovenske revije o telenovelah in njihovih zvezdnikih, še danes pa ostaja tesno povezana z latino svetom. O vsem tem bo več povedala v nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


26.09.2016

Vonj je sveta vladar

Povprečen človek lahko prepozna približno deset tisoč različnih vonjev, raziskave o tem, kako vpliva na človekovo obnašanje, pa so še v povojih. Naše čutilo za voh je močno integrirano z našimi čustvi, spomini, obnašanjem in zdravjem. Uporaba vonja je tudi pomemben del sodobnih marketinških strategij, parfumska industrija že stoletja zapeljuje s svojimi mešanicami, aromaterapija pa, četudi uporaba aromatičnih snovi sega že v daljno preteklost, saj so stare civilizacije dišeče rastline uporabljale za zdravljenje telesnih in duševnih težav že tisočletja, postaja vse bolj uporabljana veja holistične medicine. O človekovem odkrivanju in proučevanju vonjav od prvih civilizacij do današnje dobe, se bo voditeljica Liana Buršič pogovarjala z nočnima gostoma prof. dr. Damjanom Janešem, magistrom farmacije in mednarodno priznano certificirano aromaterapevtko Melani Kovač.


25.09.2016

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Prvi jesenski dnevi so prinesli zlata jabolka oziroma kakije in kmalu bodo oživele hiške s pečenim kostanjem. Prijazni dnevi so kot roka, ki človeka poboža in vas povabi na nočni obisk, na klepet z Mojco.


24.09.2016

dr. Jurij Bizjak

Vsak dan se ob poslušanju ali branju novic soočamo z nemirom na Bližnjem vzhodu. Pa ga dovolj poznamo? Ali razumemo, zakaj se prav tam, v zibelki civilizacije, že stoletja prepirajo in vojskujejo? So glavni krivec verska nasprotja? Morda boj za obvladovanje naravnih bogastev ali pa je, preprosto rečeno, narodom, ki sobivajo na zgodovinskem stičišču sovraštva, med islamom in krščanstvom, vojskovanje zapisano v genih. To je le nekaj vprašanj za pogovor z nočnim gostom, koprskim škofom, dr. Jurijem Bizjakom, poznavalcem Bližnjega vzhoda, ki se je v Jeruzalemu, v popku sveta, kot mu sam pravi, tudi strokovno izpopolnjeval iz zgodovine in arheologije. Tja pogosto odhaja tudi kot vodič na romanjih. Poznavanje regije in njene zgodovine bo z nami delil v nočnem obisku, na katerega ga je povabil Sandi Škvarč.


23.09.2016

Rada Kikelj Drašler

Danes po polnoči ste vabljeni, da se pridružite pogovoru z vsestransko umetnico Rado Kikelj Drašler, ki v svojem življenju išče resnico, takšno kot je, saj je zanjo le ta pogoj za kreativno delovanje. »Iščem resnico in skušam iz nje izhajati, tudi kadar je žalostna, jezna in nemočna. Resnica je neizprosna in tako doživljam pesem, glasbo, risbo, igranje, kadar počnem tiste stvari, ki morajo izhajati iz mene, kot iz avtorice«, pove Rada Kikelj Drašler, pevka zasedbe Orkestrada, intermedijska umetnica in interdisciplinarna ustvarjalka sodobnih umetnosti. Z njo se bo o tišini in glasbi, miru in kaosu ter o pisanih sanjah in prekomernem razmišljanju pogovarjala Lea Ogrin.


22.09.2016

Žiga Ozmec

Z jesenjo se začenja tudi nova športno-rekreacijska sezona. »Živeti s športom in za šport« ali »zdrav duh v zdravem telesu« pa živi in udejanja naš tokratni nočni gost, mlad in vsestransko športno aktiven Mariborčan Žiga Ozmec. Pred kratkim se je vrnil z Nove Zelandije, kjer je bil na snemanju stote številke DVD-ja »Les Mills body pump« (Les Mils bodi pamp), ki bo prihodnje leto novo vadbeno gradivo vodečim tovrstne skupinske vadbe fitnes po svetu. Voditelj Zoran Turk ga je povabil v nočni program tudi zato, ker je Žiga kljub svojim mladim letom zelo vsestranski: je tehnik zdravstvene nege, maser, diplomirani varstvoslovec, inštruktor fitnesa, inštruktor in nacionalni Les Mils trener ter bivši vrhunski športnik – večkratni državni prvak in zmagovalec svetovnega pokala v Kickboxu (kikboksu) in zmagovalec več odprtih prvenstev in pokalov v kikboksu in Taekwondoju (tekvandoju).


21.09.2016

Maja Bajt

V želji po osebnostni rasti in lažjemu spoprijemanju s težavami se vedno več ljudi spoznava s čuječnostjo. To je splošna človeška lastnost. »Ko smo čuječni, smo tukaj in zdaj,« pravi psihologinja mag. Maja Bajt, gostja nocojšnjega Nočnega obiska. »Zavedamo se sedanjega trenutka; ne poskušamo ga spremeniti in mu ne ubežati.« Kdor je čuječen, gleda na svet z otroškimi očmi: sprejemajoče, brez predsodkov, z radovednostjo in odprtostjo. V svojo družbo vas po polnoči vabita Maja Bajt in Iztok Konc.


19.09.2016

Aleksander Buh

Stripi. Napete zgodbe iz črno-belega sveta tisočerih junakov, ob katerih so se generacije učile tujih jezikov, zgodovine, umetnosti, kulture in še česa. Čtivo, ki ga nekateri imajo za šund, drugi pa mu pripisujejo umetniške razsežnosti. Danes se zdi, da po njem otroci ne segajo več tako pogosto. Risane junake so, kot je videti, zamenjale videoigre, risarje pa programerji. Pa je res tako? Morda ima odgovore nočni gost voditelja Jureta K. Čokla, prava stripovska legenda, Aleksander Buh.


18.09.2016

Nočni obisk

Kaj imajo skupnega urbani ples, ulično slikanje, glasbeno ustvarjanje in rimana lirika? Gre za elemente Hip-Hop kulture, ki jo goji in razvija tudi ljubljansko društvo GOR. V njihovih prostorih v Rog-u, so dobrodošli breakerji, grafiterji, DJ-ji in raperji. Aktivnosti društva bosta v noči na nedeljo predstavila B-boy in DJ Kranskee in DJ SamSara.


17.09.2016

Smaal Tokk

Nočni program bo tokrat vodil Iztok Novak Easy, ki je v goste povabil Small Tokka. Gre za primorskega gangsta raperja, ki svoja besedila začini s kritičnim pogledom na socialne, družbene in politične aktualnosti. Lani je izdal svoj prvi album, zapustil primorske kleti in se z radijskih valov preselil tudi na festivalske odre po Sloveniji.


16.09.2016

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


15.09.2016

Petra Škarja

V nočnem klepetu se bomo s Petro Škarja peš odpravili na severno romarsko pot, od Camino del Norte do Santiaga de Compostela. Petra se je avgusta tja odpravila že drugič. Fizično je bila zanjo dokaj enostavna, zato je imela več časa za razmišljanje, opazovanje, spoznavanje same sebe, pokrajine in ljudi. Gostil jo bo Robert Zajšek.


Stran 114 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov