Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


04.05.2017

Mateja Reba

Na nočni obisk prihaja Mateja Reba, slovenska mladinska pisateljica. Mnogo let je bila novinarka, od leta 1992 pa se ukvarja s književnostjo. S pisanjem je začela proti koncu študija, veliko njenih knjig je nastalo po resničnih dogodkih. Tako je recimo prva knjiga, Zmajček Bim, izšla leta 1990. Za otroški in mladinski program Radia Slovenija, pa je napisala več kot sto pravljic. O zanimivi poti, kreativnosti in pogledu na življenje, pa torej v nočnem programu, ko bo z vami voditeljica Jasmina Bauman.


03.05.2017

Jedrt Jež Furlan

S svojim tviti vedno zadane v prave točke. Naježeno in jedrnato, tako kot s kolumnami pod taistim naslovom. Kritičarka, teoretičarka, poznavalka uprizoritvenih umetnosti. Predvsem ji je ljubo neinstitucionalno, robno ustvarjalno polje. Na njem je doma. Kot gledalka in kritičarka, pa tudi kot povezovalka pogovorov z umetnicami in umetniki, debat med njimi in njihovo publiko. Zbora za publiko brez Jedrt preprosto ni. Njeni pogovori z ustvarjalkami in ustvarjalci so vedno zanimivi, zabavni in dobro obiskani. Ne gre dvomiti, da bo tak tudi nočni pogovor. Jedrt Jež Furlan je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


01.05.2017

Tina Palaič

Na mednarodni praznik dela se bomo že malo po polnoči ozrli v zgodovino tega praznika in preverili, kakšen pomen skrivajo številni kresovi, ki v noči na 1. maj vsako leto zagorijo po celi Sloveniji. Z etnologinjo, kulturno antropologinjo in pedagoginjo Tino Palaič, bomo pokukali tudi čez domače meje v različne kulture in države, ki jih je sama že obiskala. Nazadnje se je mudila v Katarju. Gostjo je na nočni klepet povabil Sandi Horvat.


30.04.2017

Tea Jarc in Zala Turšič

Noč pred prvim majem, mednarodnim praznikom dela in simbolom solidarnosti vseh delavcev, se bomo v nočnem obisku pogovarjali o odnosu mladih do dela in sindikalnega organiziranja. Gostji Tea Jarc in Zala Turšič iz sindikata Mladi plus bosta z voditeljem Juretom Čepinom delili svoje izkušnje – koliko mlade sploh še zanima članstvo v sindikatih, kaj bi se moralo na ravni organizacije spremeniti, da bi se njihovo število v prihodnje povečalo, kako se mladi sicer spopadajo z razmerami na trgu dela in s katerimi težavami se najpogosteje soočajo.


29.04.2017

Neža Bandel

Neža Bandel je mlada klekljarica in hkrati pobudnica vseh aktivnosti okrog čipke na Krasu. V prvi polovici prejšnjega stoletja je namreč na Velikem Dolu na spodnjem Krasu deloval čipkarski krožek, ki je bil za kraške gospodinje družabno in duhovno središče. Danes ta del kulturne zgodovine ohranja in razvija Kulturno društvo Kalunca, ki se je minuli konec tedna spomnilo tudi na obletnico rojstva arhitekta Maksa Fabianija. Kaj ima ta opraviti s čipko in kam gre tradicija čipkarstva na Krasu, sta glavni vprašanji za predsednico KD Kalunca, ki jo bo gostila Barbara Čepirlo.


28.04.2017

Majda Širca

Njen najnovejši dokumentarec v dveh delih skozi štirinajst zgodb razpira in interpretira večni temi dobrega in zlega. Skozi bolj ali manj odstrte ali prikrite teme iz naše bližnje okolice in ne tako davne zgodovine nas sooči z vprašanji našega spreminjajočega se odnosa do grehov in vrlin. Raziskuje dvoumnosti, manipulacije in robove zgodb in dogodkov, ki niso nikoli povsem enoznačne. A ob izteku prazničnega dne pogovor ne bo tekel le o filmu Sedem grehov in vrlin, ampak še o marsičem drugem. Tudi o njenem predzadnjem dokumentarcu Ženska, zgodovinskem, esejističnem in interpretativnem pregledu boja za pravice žensk na slovenskem. Majdo Širca je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


27.04.2017

Vesna in Daniel Neferamis

Na nočni klepet prihajata zakonca Vesna in Daniel Neferamis. Z njima se bomo odpravili na popotovanje po Egiptu in tako spoznali mistiko Egipta, podoživeli kraljevo mesto Amarna, neskončne planote puščave, slišali o prijaznosti in običajih domačinov … ob vsem tem pa bomo prestavili tudi gosta sama; Vesna je napisala že nekaj knjig, eno izmed njenih življenjskih načel pa je: »Vse je v nas samih. Zato iščem tu, v sebi….« . Na nočni obisk je Vesno in Daniela povabil Robert Zajšek.


26.04.2017

Jože Munih

V Unescovi študiji o radiesteziji iz leta 1953 so ugledni znanstveniki zapisali, da ni nobenega dvoma, da je radiestezija dejstvo in da ni mogoče zanikati obstoja te energije, čeprav njene narave ni mogoče določiti. Še posebno zanimiva za radiesteziste je voda, saj lahko hrani veliko energetsko in zdravilno vrednost. Slovenija je bogata z zdravilnimi vodami. Starejši ljudje še vedo povedati, katera izvirska voda je dobra za oči in kje priteče t.i. moška voda. Energijo vode pa že več kot trideset let preučuje tudi nocojšnji nočni obiskovalec Jože Munih. Strojni inženir in radiestezist je prečesal večino slovenskih izvirov in preučeval zdravilne energije, ki jih voda prinese s seboj iz podzemlja. Ob tem je zbiral tudi pripovedovanja ljudi, o tem kako so to vodo uporabljali naši predniki. Ko je raziskoval domače tolminske gozdove in gore pa je naletel tudi na starodavne megalitske kroge. Čeprav niso sestavljeni iz kamnitih velikanov, kot tisti v Stonehengu, imajo prav tako visoko energijsko vrednost, je ugotovil Jože Munih. Kateri izviri in kraji v Sloveniji in njeni okolici so energijsko najmočnejši, boste izvedeli nocoj po polnoči, ko se bo z Jožetom Munihom pogovarjala Lea Ogrin.


24.04.2017

Eksotične živali

»Dokler bodo ljudje mislili, da živali ne čutijo, bodo živali čutile, da ljudje ne mislijo.« Tako pravijo tokratni nočni gosti, člani vivarističnega krožka Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Vsi so ljubitelji živali, a ne le muck, kužkov in kuncev, temveč tudi tistih, ki jih ljudje ne poznajo tako dobro in imajo zato pred njimi dostikrat velik strah. Kako skrbeti za eksotične živali, ali so te res primerne za prav vsak dom, zakaj se mnogim zdijo zahrbtne, strašljive in nevarne in kako premagati te stereotipe in strah pred pajki, kačami, ščurki in paličnjaki – vse to in še marsikaj drugega boste izvedeli v nočnem pogovoru, ki ga bo vodila Tadeja Bizilj.


23.04.2017

doc. dr. Nataša Gregorič Bon

Voda je vir življenja. Pa ste kdaj pomislili, kako vodne, pa tudi kopenske in zračne poti zares vplivajo na življenje posameznikov? In obratno- kako ljudje vplivamo na vodni krogotok? Kakšne zgodbe torej pišeta človek in voda ob svojem sobivanju? V prvih minutah nedelje bomo veliko potovali predvsem po Albaniji, deželi, ki je izjemno bogata z rekami in drugimi vodnimi viri. Tja nas bo odpeljala doc. dr. Nataša Gregorič Bon z Inštituta za antropološke in prostorske študije. Med drugim bomo spoznali tudi mitološko kuçedro, kačastega zmaja, ki je po eni strani zloben, po drugi pa zaščitniški. Kaj ima to s preteklostjo in sodobnostjo koriščenja vodnih virov in življenjskimi zgodbami pa izveste v nočnem obisku. Doc. dr. Natašo Gregorič Bon je v radijsko družbo povabila Mojca Delač.


22.04.2017

Tom Ločniškar

Na nočni obisk tokrat prihaja Tom Ločniškar s sežanskega turistično informacijskega centra. Osrednja tematika pogovora bo Festival kraška gmajna, ki bo vse do konca aprila oživljal naravno in kulturno dediščino Krasa in Brkinov. Poleg ustaljenih tematskih pohodov, delavnic, strokovnih srečanj in vinsko-kulinaričnih večerov je del letošnjega festivalskega dogajanja posvečen tudi kraško-brkinskim orhidejam ali kukavičevkam ter šakalom, ki jih je na območju vedno več. Nočni obisk bo priložnost za pogovor o povezovanju občin Krasa in Brkinov pri skupni promociji destinacije in s tem povezanimi načrti. V nočno družbo vas vabi Janja Novoselc.


21.04.2017

Bodeča neža

Bodeča neža je »naziv, ki lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti ali spolne identitete,« pravijo podeljevalke in podeljevalci nečastnega naziva. Prvič so ga podelili pred štirimi leti, prejele pa so ga številne javne osebnosti, od Vlada Žabota, Milana Kučana, Boruta Pahorja in Rosvite Pesek do letošnje zmagovalke Angelce Likovič. Zakaj je prepoznavanje seksističnih in spolno stereotipnih izjav pomembno, nam bosta v Nočnem obisku razložili Mirna Berberović z uredništva portala spol.si in Anja Kocman iz kolektiva Rdeče zore. V studio nočnega programa ju je povabila Darja Pograjc.


20.04.2017

Borut Černilogar

Na nočni obisk k voditelju Zoranu Turku prihaja dejaven športnik, promotor zdravega načina življenja, bloger in študent absolvent fizioterapije Borut Černilogar. Glede na znanje in izkušnje začenja na družbenem omrežju razvijati povsem samostojen projekt, ki ga je poimenoval Kako postati močan in ostati zdrav. Zakaj bi ga bilo dobro spremljati, pa v nočnem programu.


19.04.2017

Sanja Rozman

Zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman pozna zgodbe zasvojenosti in bolečine. Z njimi se je soočila sama, z njimi se srečuje v psihoterapevtski praksi, o njih piše v knjigah. V trilogiji Umirjenost, Pogum in Modrost opisuje, kako zasvojenost in travma spremenita doživljanje ljudi in kako hude posledice pustita v njihovih življenjih. Tudi o tem bo Sanja Rozman govorila nocoj po polnoči. Na Nočni obisk jo je povabil Iztok Konc.


17.04.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


16.04.2017

Pogovori z Mojco

Velika noč je polna pisanih barv in omamnega vonja po orehovi potici. Po prijetnem dnevu bo tudi noč zanimiva. Napolnite svoj telefon, pripravite kakšno šalo in po polnoči vas voditeljica Mojca vabi na neobvezen prijazen klepet.


15.04.2017

Aleš Smrekar

Aleš Smrekar se je zelo mlad zapisal morju in jadranju, kjer je našel enega od poklicnih izzivov. Kot novinar je bil skoraj dve desetletji tudi nepogrešljiv radijski glas alpskega smučanja. Prav zaradi povezanosti z morjem ga, Gorenjca, gostimo na valovih Radia Koper. Aleša Smrekarja je na nočni obisk povabil Sandi Škvarč.


14.04.2017

Katja Šulc

Nočni pogovor bo zvenel o glasbi in skozi njo. S pevko, ki ima rada poezijo in poezija ljubi njen glas. Z njenega prvega albuma so prelepo peli stihi pesnice in igralke Mile Kačič. Za drugega je verze napisala sama. Na tretjem pa zveni sodobna romska poezija pesnikov iz Balkana in Vzhodne Evrope. Album Kamlisajlan je letos pripotoval še v elektronski različici, Katja pa s svojo muziko potuje po glasbenih žanrih, po svetu in se včasih vrne tudi domov, ali bolje rečeno k nam. Če si doma v muziki, je tvoj dom povsod, kamor položiš glavo. Vsak oder, na katerem nastopaš. Katjo Šulc je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


13.04.2017

Karmen in Boris Peršak

Japonska, ta skrivnostna in daljna dežela, ima v srcih Karmen in Borisa Peršaka posebno mesto. Tam živi njuna hči in nedavno sta jo obiskala, ob tem pa prepotovala več kot 4000 kilometrov po otokih Honšu, Kjušu in Šikoku. Navdušena nad njeno zgodovino in posebnostmi sta na III. gimnaziji v Mariboru pripravila posebno razstavo. O lepotah, tradiciji in nasploh o deželi vzhajajočega sonca, kjer je na leto okoli 1500 potresov, bosta pripovedovala po polnoči. Pred mikrofon ju je povabila Darinka Čobec.


12.04.2017

Tanja Cegnar

Tanji Cegnar vreme ni le tema za neobvezen klepet, ampak znanost, ki ji je posvetila velik del življenja. Četudi daje resen vtis, pa se priljubljena vremenoslovka in klimatologinja hitro izkaže za iskrivo sogovornico. Ob vse bolj perečih podnebnih spremembah ne sedi križem rok, ampak dejavno išče konkretne rešitve. Zanjo se pogovor ne konča pri ciklonih, frontah in ultravijoličnih žarkih; še marsikaj drugega nam bo povedala nocoj po polnoči. Prav gotovo si lahko z njenim prihodom v radijski studio, kljub napovedanim padavinam, obetamo vedro razpoloženje. S Tanjo Cegnar se bo pogovarjal Iztok Konc.


Stran 105 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov