Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


10.04.2017

Gorskokolesarski konzorcij odprimopoti.si

Kakšno je vaše mnenje o gorskih kolesarjih? Divjaki, ki brezglavo divjajo po poteh, ki so del naravne in kulturne dediščine in ogrožajo ostale ljubitelje pohodništva ali športniki, ki s svojim prostovoljnim delom skušajo državi ponuditi veliko več – šport, rekreacijo, tekmovalno in turistično, predvsem pa družbeno pomembno dejavnost? Če ste na kolesu ali se mu raje izognete, vas voditelj Jure K. Čokl po polnoči v družbi gostov iz slovenskega gorsko kolesarskega konzorcija vabi na zelo razgibano vožnjo.


09.04.2017

Manca G. Renko

»Dokler vse ženske, vsi ljudje, ne bomo živeli enakovrednih življenj, je še veliko bojev, ki jih morava izboriti. Začniva.« Tako avtorica knjige Lastno življenje , v podnaslovu Srečanje z Zofko Kveder, Manca G. Renko nagovori bralce. Zakaj knjiga, kakšni so razmisleki o položaju žensk, književnosti nasploh, izzivih sedanjega časa in zgodovini, po polnoči, ko bo Manca G. Renko gostja Darje Groznik.


08.04.2017

Diana Pungeršič

Diano Pungeršič in njeno bralno druščino v poletnih mesecih najdete v Arheološkem parku Simonov zaliv, sicer pa dela v Mestni knjižnici Izola, kjer vodi bralni klub Kira knjiga. Pred nedavnim je za prevod dela Knjiga o britofu prejela nagrado Radojke Vrančič za mlado prevajalko. Podpisana je tudi pod številne literarne kritike, danes zvečer pa jo lahko srečate na slovaškem večeru v Librisovi knjigarni v Kopru. Nekaj čez polnoč pride tudi k nam – gostila jo bo Breda Biščak.


07.04.2017

Tereza Novak

Osmega aprila se bo zgodil že osmi Dan za spremembe. Velika vseslovenska prostovoljska akcija bo znova združila številne akterje po Sloveniji, letos še posebej z namenom spodbujanja in širjenja sodelovanja. Sodelovanje je namreč pot do uspeha, pravi Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije, ki nam bo po polnoči predstavila akcijo Dan za spremembe. Izvedeli boste tudi, kje se lahko pridružite eni izmed 121 akcij. Govorili bomo tudi o rezultatih dosedanjih akcij in tudi o tem, kaj sploh pomeni biti prostovoljec in kako kar najbolj učinkovito pristopiti k tovrstnemu delu.


06.04.2017

Mateja Vodopivec in Darja Ren

Na obisk v nočni program prihajata Mateja Vodopivec in Darja Ren. Obe podjetniško naravnani, z ljubeznijo do gibanja, prehrane in narave. Mateja vodi najrazličnejše vadbe, med drugim pa tudi novo vadbo v Sloveniji – Indian balance. Ljudem pomaga predvsem pri vzpostavitvi ravnovesja v telesu ter iskanju prave poti in ravnovesja v življenju. Darja pa je organizatorka velnes storitev, strokovnjakinja za zdrav življenjski slog, pa tudi promotorka Kneippovih metod naravnega samozdravljenja. Kako najti ravnovesje v vsakdanjem življenju in kako poskrbeti zase tudi na naraven način? Prisluhnite zanimivemu pogovoru nekaj minut po polnoči. Z vami bo ponočevala voditeljica Jasmina Bauman.


05.04.2017

Simon Demšar

Bruce Springsteen je začel pisati svojo avtobiografijo leta 2009, potem ko je s svojo skupino, The E street band, zaigral med polčasom Super Bowla. V sedmih letih je spisal pronicljivo avtobiografijo, v kateri z bralci deli najtežje trenutke svojega življenja, ki pa so bili navdih njegovim največjim skladbam. Na poetičen način pripoveduje o nevarnostih slave in boju z depresijo ter iskreno opisuje težaven odnos z očetom. Sredino noč bomo začeli s pogovorom o legendi ameriškega delavskega razreda Brucu Springsteenu. Njegovo življenje nam bo predstavil avtor slovenskega prevoda njegove avtobiografije, prevajalec in popotnik Simon Demšar. Pred mikrofon ga je povabila Lea Ogrin.


03.04.2017

Neisha

Slovenska glasbenica Neisha je na praznik zaljubljenih izdala nov studijski album Vrhovi, ki ga je na isti dan v intimi svojega doma v živo preko spleta predstavila tudi obiskovalcem spletnega portala MMC. Novi izdelek prinaša kopico svežih skladb, ki so zlitje osebnih čustev in kažejo zrelost ter pristnost neustavljive Neishe. Nekaj jih bomo predstavili tudi nocoj, ko bo Neisho na nočnem obisku gostil Sandi Horvat.


02.04.2017

Samo Premrn

Med bolj posebna imena slovenski vinarjev gotovo sodi Pasji rep. A ime ni naključno izbrano, saj se za njim skriva dobra vinogradniška lega v Vipavski dolini. Samo Premrn je predstavnik že 4. generacije vinarjev, ki so načrtno obudili avtohtono sorto zelèn. Čeprav je v študentskih letih naredil manjši odmik od vinarstva, je ob povratku v dolino in prevzemu kmetije velik pečat pustil predvsem v rdečih vinih. Je zagovornik Vipavske doline kot vrhunske vinske destinacije, ki pa ima pred seboj še veliko izzivov. O ustvarjanju avtorskih vin, nadaljevanju tradicije in vinskih trendih se bo z njim pogovarjala Ana Skrt.


01.04.2017

Neva Zajc

Med tistimi, ki jim je RTV Slovenija pred dnevi podelila nagrado za življenjsko delo, je tudi Neva Zajc. Radijka z veliko začetnico, poznavalka umetnosti, ljubiteljica kulture, ki s svojimi idejami, predanostjo, izkušnjami in znanjem vodi in oblikuje podobo našega radia ter kot mentorica vzgaja bodoče sodelavce Radia Koper. Cenjeno sodelavko bo gostil Iztok Novak Izy.


31.03.2017

Zhanghua (Anja) Ye

Anja oziroma Zhanghua Ye je v Slovenijo prišla pri 11-ih letih. Privajanje na deželo, v kateri so vrstniki v šoli govorili njej nerazumljiv jezik, je bilo težko, a uspešno. Pozneje se je odločila, da ne bo nadaljevala družinske tradicije – iz gostinstva je prestopila v poslovni svet, saj se ukvarja z vodenjem kitajskih delegacij, prevajanjem in pomočjo Kitajcem pri urejanju slovenske dokumentacije. Kako se kitajski priseljenci znajdejo pri nas, kako dobro poznamo državo, v kateri se je rodila, ter kaj kitajske turiste privabi k nam, bomo Anjo vprašali po polnoči. Bodite z nami!


30.03.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


29.03.2017

Anton Curk

Rad pove, da je mojster pripovedovanja, da je popil že več kot petsto različnih vrst piva in da šale stresa kot iz rokava. Življenjepis Antona Curka se bere kot scenarij za film. V sedemdesetih je bil zraven, ko so v Krškem gradili jedrsko elektrarno; v osemdesetih je Slovence učil uporabljati računalnik; v devetdesetih pa je za podjetja načrtoval in postavljal razstavne prostore. V noči s torka na sredo nam bo nočne ure krajšal Anton Curk. Govoril bo o športu, naravi in tehniki. Na Nočni obisk ga je povabil Iztok Konc.


27.03.2017

Bojan Žižmond in Damjan Pregelj

V noči na ponedeljek se bomo z gostoma, Bojanom Žižmondom , predsednikom Zveze za prosto letenje Slovenije in Damjanom Pregljem, predsednikom kluba Polet iz Nove Gorice, pogovarjali o jadralnem padalstvu in zmajarstvu. Gosta je pred mikrofon povabil Jure Čepin.


26.03.2017

Pogovori z Mojco Blažej Cirej

Pomlad je tu in noči začenjajo lepo dišati. Če bi ob premiku na poletni čas radi imeli družbo, se s kako šalo ali zanimivim dogodkom iz svojega življenja po telefonu oglasite voditeljici Mojci.


25.03.2017

Patricija Lovišček

Gostja v nočnem programu bo Patricija Lovišček, vodja piranskega Epicentra, ki skrbi, da otroci in mladostniki ne preživljajo prostega časa pred računalnikom, temveč spoznajo in se učijo veščin življenja skozi druženje s sovrstniki. Spoštovanje, strpnost, prijateljstvo, zdravje – nekaj vrednot, s katerimi prek različnih dejavnosti nagovarjajo obiskovalce Epicentra. Beseda pa bo tekla tudi o tem, kaj pomeni biti mama posebnega otroka in o družinskih odnosih, ki so zaradi hitrega načina življenja marsikdaj skrhani. Patricijo Potočar Godnič je pred mikrofon povabila Vesna Potočar Godnič.


24.03.2017

Tadeja Spruk

Morda ne pretiravamo, če zapišemo, da jo je poezija ameriške pesnice Emily Dickinson povsem prevzela. Že več kot tri leta intenzivno prevaja njene pesmi. Prva zbirka prevodov z naslovom Ujeta svoboda je izšla lani. A to je le delček obsežnega pesničinega opusa, ki šteje več kot 1800 pesmi. Tadeja jih je do zdaj prevedla okoli sto. Nočni pogovor se bo zato še kako dotikal ljubezni do poezije, tudi kakšno pesem bo slišati vmes. Seveda se ne bo ognil niti drugim literarnim snovem in sanjam. Gotovo ga bo nočni veter ponesel tudi v literarno teorijo. Njeno diplomsko delo Resonanca tišine: Diskurz oblasti v Shakespearovem Viharju je bila leta 2015 nagrajena s fakultetno Prešernovo nagrado. Mlada prevajalka, ki je diplomirala iz angleščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je med drugim v angleščino prevedla Gregorčičevo Soči in nekatere pesmi sodobne avtorice Anje Golob. Tadejo Spruk je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.


23.03.2017

Varja Kališnik

Na nočni radijski klepet prihaja Varja Kališnik – predavateljica, pisateljica, publicistka in učiteljica. S svojim delom, knjigami, kot sta Svetlo modra in Bela v ljubezni, pa tudi z objavami na facebooku in delavnicami želi prispevati h kakovostnejšemu življenju. Na nočni obisk jo je povabil Robert Zajšek.


22.03.2017

Dr. Miha Kos

Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.


21.03.2017

Dr. Miha Kos

Doktor Miha Kos pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Pogum in želja po raziskovanju sta podstat Hiše eksperimentov, kjer se znanost, učenje, umetnost in humor prepletajo v celoto. Z doktorjem Miho Kosom se bomo pogovarjali o promociji znanosti in trajnostnega učenja, o vzpodbujanju pozitivnega načina mišljenja ter iskali odgovor na vprašanje, koliko korakov nas še loči od družbe radovednih in odprtih ljudi? Po polnoči v nočnem programu doktor Miha Kos in voditelj Bojan Leskovec.


20.03.2017

Nina Strnad

»… in bilo je, kot bi posijalo sonce.« Tako je oče številnih zimzelenih uspešnic Mojmir Sepe v enem od intervjujev opisal trenutek, ko se je v okviru koncerta Evropskega jazzovskega orkestra povzpela na oder Nina Strnad, ena najbolj suverenih vokalistk resne glasbe pri nas. Njeno ljubezensko razmerje s popevkami zdaj traja že leta, s pianistom Petrom Miheličem sta uigran par, ki nastopa predvsem z džezovskimi standardi. Izdala sta album z naslovom V luči življenja, na katerem najdemo skladbe, ki izražajo močna čustva, hrepenenje, občudovanje, strast, a tudi začudenje nad lepoto in žalost ob izgubi. Za april napovedujeta koncertno turnejo, še prej pa boste Nino Strnad lahko slišali v našem nočnem pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.


Stran 106 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov