Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


19.03.2017

Brina Vogelnik

Na nedeljski nočni obisk prihaja Brina Vogelnik. Z vsestransko umetnico, glasbenico, pevko, lutkarico in oblikovalko bomo v prvih minutah nedelje veliko potovali. Potovali po svetu kulture, ki ji je bila tako rekoč položena v zibko, potovali po svetu glasbe, ki presega meje in povezuje kraje in ljudi ter potovali po svetu zgodb in pripovedi. Tistih, ki brskajo po preteklosti in jo oživljajo, ter tistih, ki očarajo najmlajše in z njimi ustvarjajo tudi prihodnost. Brino Vogelnik je na nočni obisk povabila Mojca Delač.


18.03.2017

David Verlič

Fotografija je ljubezen in je filozofija. Tako bi lahko opisali življenje in delo uveljavljenega novogoriškega fotografa Davida Verliča. Njegove fotografije so iz začetnih poskusov hitro prerasle v prave fotografske mojstrovine. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je pobudnik projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica. Razstava na spletnih družbenih omrežjih Facebook in Instagram se je začela v začetku marca. Nastala je po vzoru newyorške oziroma podobnih po svetu, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Prav zaradi naštetega bomo z veseljem poklepetali z njim. Na nočnem obisku ga bo gostil Boštjan Simčič.


17.03.2017

Matej Špehar in misija Beer Bulli

To noč se bomo spraševali, kaj se mora zgoditi, da se še tako bizarna ideja sprevrže v resničnost. Je ideja, če je dovolj dobra, dovolj? Ali pa morda lahko ne preveč dobro idejo nadomesti veliko iznajdljivosti in dobra promocija? Kje je v tej zgodbi tako imenovani Beer Bully, avtomobilček, ki se bo po načrtih Mateja Špeharja in sodelavcev nekoč zapeljal po naših cestah in ljudi razveseljeval s svojo podobo in ponudbo butičnega piva? Bo iz avtomobilskega zombija dejansko zrasel hipsterski kombi, ki ga bo na cesti težko prezreti?


16.03.2017

Andreja Hribernik in Marko Košan

Mesto Slovenj Gradec v letu 2017 zaznamuje 750 let mestnih pravic. Ta obletnica bo iztočnica za pogovor o praznovanju tega jubileja. Skozi zgodovino ter bogato in raznoliko kulturno izročilo tega mesta nas bosta po polnoči popeljala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti doktorica Andreja Hribernik in umetnostni zgodovinar Marko Košan. Spregovorila bosta tudi o zanimivih prireditvah, ki bodo skozi vse leto potekale v počastitev tega častitljivega jubileja mesta ob Mislinji. Nočni voditelj bo Teodor Bostič.


15.03.2017

Alenka Bole Vrabec

Na Gorenjskem je malo ljudi, ki še ni slišalo zanjo. Njena strast je gledališče! Njena strast so knjige! Zanima jo vse; lepo, novo, drugačno. Na Nočni obisk prihaja igralka, režiserka in prevajalka Alenka Bole Vrabec. Rodila se je v Kranju, študirala v Ljubljani, delala na Jesenicah in v Radovljici. Pred dvema mesecema je praznovala osemdeseti rojstni dan. Ob tem je za Gorenjski glas povedala: "V življenju sem imela - in še imam - srečo, da delam tisto, čemur lahko poklonim ne samo pamet, ampak tudi srce. In imam pri tem podporo družine." Vabimo vas, da v noči s torka na sredo prisluhnete Alenki Bole Vrabec. Na nočno druženje jo je povabil Iztok Konc.


13.03.2017

Jure Pribičevič

Pes je človekov najboljši prijatelj. A kaj se zgodi, ko je ta prijatelj napadalen do naših bližnjih, ko povzroča nered v našem stanovanju, ko neprestano laja in se ne odziva na naše klice? Naš nočni gost Jure Pribičevič pravi, da se lahko prav vsakega psa prevzgoji. Že vrsto let uspešno zastopa Slovenijo in Klub vodnikov reševalnih psov Kranj na iskalnih akcijah in največjih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Pred časom pa je skupaj s prijateljem izoblikoval edinstven sistem vzgoje psov in reševanja vedenjskih motenj in se lotil najtežjih primerov psov v Sloveniji. Če imate tudi sami doma pasjega štirinožca, ki vam povzoča veliko težav, ne preslišite pogovora Jureta Pribičeviča z voditeljico Tadejo Bizilj.


12.03.2017

O alkoholizmu z Meri, članico anonimnih alkoholikov

Najbolj razširjena dovoljena droga, do katere imamo tudi v Sloveniji dokaj strpen odnos, je alkohol. Mnogi se z njim srečajo že v najstniških letih, dolgoletna zloraba pa vodi v odvisnost ter povzroča hude težave in stiske. Kako se omame rešiti? Pomagajo nam lahko anonimni alkoholiki - skupnost moških in žensk, ki imajo težave s pitjem. Njihova članica je tudi Meri, ki jo bo po polnoči gostila Enisa Brizani.


11.03.2017

Primož Jovanovič

Rosno mlad je Primož Jovanović sledil svojemu starejšemu bratu na ajdovsko letališče, se vpisal na tečaj za jadralnega pilota in se zastrupil z letenjem. Po šolanju na letalski akademiji v Phoenixu v Arizoni je dokončal še ljubljansko strojno fakulteto in postal poklicni pilot. S strastjo do letalske tehnologije je obnovil in nadel civilno preobleko dvema vojaškima reaktivnima letaloma Galeb. Beleženje zanimivih utrinkov v pilotskih kabinah pa je v njem spodbudilo še strast do fotografiranja. Prav to bo tudi tema nočnega klepeta, na katerega je Primoža Jovanovića povabil Sandi Škvarč.


10.03.2017

Dr. Oto Luthar

Doktor zgodovinskih ved je že dve desetletji in pol na čelu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki združuje najpomembnejše raziskovalne institute v Sloveniji. Raziskovanje razume tako, kot ga razumejo po svetu – kot nepogrešljivo gospodarsko dejavnost, ki je predpogoj vsakršnega razvoja. In pri tem ne gre le za aplikativne, ampak tudi za humanistične raziskave. Ni tako zapleteno kot se sliši. Pogovor bo tekel tudi o pomembnih odkritjih, o projektih, ki bodo kmalu na ogled širši javnosti, in o novi, dopolnjeni izdaji knjige Dežela senc, ki je izšla v sodelovanju s fakulteto za dizajn WIZO iz Haife. Delu o vojni usodi Prekmurskih Judov Ota Lutharja in Martina Pogačarja sta izraelski študentki Yara Hirsh in Natalie Shimony ob oblikovanju dodali še svojo likovno interpretacijo dogajanja. Ota Lutharja bo po polnoči gostila Nada Vodušek.


09.03.2017

Marko Soršak Soki

Marko Soršak Soki, bobnar glasbene skupine Elvis Jackson, je s svojim glasbeno-dobrodelnim projektom 20za20 obiskal že 40 osnovnih šol in jim poleg veselja in smeha prinesel še glasbila. Za svojo dobrodelnost je prejel jabolko navdiha predsednika Pahorja, pred kratkim pa še nagrado za družbenokoristno delo. Marko Soršak Soki bo po polnoči predstavili svoje poslanstvo in veliko ljubezen do glasbe, ki zaznamuje njegovo življenje.


08.03.2017

Dokumentaristka in filmska ustvarjalka Petra Seliškar

V prvih trenutkih novega dne se bo Lei Ogrin v studiu pridružila režiserka in producentka dokumentarnih filmov Petra Seliškar. Leta 2003 je ustanovila produkcijsko hišo Petra Pan Film in se podpisala pod več različnih ustvarjalnih dokumentarnih filmov ter interaktivnih in eksperimentalnih igranih filmov. V filmu Moj narobe svet, ki ste si ga lahko ogledali na lanskem festivalu Liffe, se je tenkočutno poklonila Franetu Milčinskemu – Ježku. Še prej je v filmu Mama Evropa nagovorila staro celino skozi pogled majhne deklice z Balkana. Sodelovala je tudi pri aktualnem filmu Brezmejno, ki se loteva vprašanja meja v srednji Evropi. Filmi Petre Seliškar so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so prejeli več mednarodnih nagrad. Začnite dan žena v družbi zgovorne filmske ustvarjalke, ki ima posluh za prave zgodbe in znanje, da jih prevede v zgovorne filme.


06.03.2017

Omar Naber

Omar Naber, ki je svojo glasbeno pot začel pri 18 letih, je letošnji predstavnik Slovenije na 62. tekmovanju za Pesem Evrovizije 2017. V svoji skoraj dve desetletji dolgi glasbeni karieri bo tako že drugič stal na evrovizijskem odru. Kako bo izgledal njegov nastop v Kijevu in ali bo tudi tam stavil na minimalizem na odru bomo med drugim izvedeli na nocojšnjem klepetu, ko bo zmagovalca letošnje Eme, Omarja Naberja, gostil Sandi Horvat.


05.03.2017

Ciril Komotar

Oče, avtomobilski novinar, fotograf in režiser. Mnogim Slovencem je znan po vlogu – video dnevniku – Komotar minuta, kjer odkriva tančice skrivnosti z avtomobilskih poti, zbira zanimive sekunde svojega vsakdana in jih deli s širnim svetom. Z vsem prikazuje, kako kompleksna je mobilnost sodobnega časa, koliko logistike, prevoženih kilometrov, doživetij, spominov in novih dognanj se skriva za vsakim testom, reportažo in prispevki. Smo pred novo dobo samovozečih avtomobilov, ko bodo vozniki vožnjo v gostem prometu prepustili umetni inteligenci in se tako osvobodili spon opravil, povezanih z vožnjo, na novo najdeni čas pa izkoriščali drugače – tudi za ustvarjalno razmišljanje. Podrobneje v pogovoru s Cirilom Komotarjem. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


04.03.2017

Milan Berlot

Lahko bi rekli, da je klasični upokojenec, z malo prostega časa. Veliko ga posveča vnukom, še več pa hobiju, ki ga je nadgradil z aktivnostmi v panožni zvezi: je namreč navdušen ribič in član vodstva ribiške zveze, zadolžen za promocijo v domačem, tolminskem društvu, pa skrbi za športne aktivnosti in delo z mladimi. 67- letni Milan Berlot iz Deskel bo v nočnem programu pripovedoval o ribiških aktivnostih pred začetkom letošnje ribolovne sezone, z voditeljem Sandijem Škvarčem pa se bosta spomnila tudi njegove odbojkarske kariere, saj je bil več kot dvajset let športni direktor in eden od tvorcev uspehov Kanalskega Salonita.


03.03.2017

Karmen Klančnik

Po zelo uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v turnem smučanju, ki se v Italiji končuje prav danes, na Nočni obisk prihaja Karmen Klančnik. Je naša najbolj uspešna predstavnica v tem športu, trikratna državna prvakinja, ki med svetovno elito nastopa tudi v gorskem teku. Ob športni karieri je Karmen Klančnik tudi organizatorka poslovanja v velneški dejavnosti. Prepričana je, da ima Slovenija kot zelena dežela odlične možnosti za razvijanje aktivnega turizma. Raznolikost terena naše države turistom ponuja športno preživet dopust, ob tem pa tudi ogled naravnih in kulturnih znamenitosti. O prepletu vseh dejavnosti, s katerimi se ukvarja naša gostja, po polnoči, v nočnem programu Radia Slovenija.


02.03.2017

Nina Medved

V nočnem programu iz studia Radia Maribor bomo po polnoči gostili Nino Medved, ki je že od mladih nog predana tabornica, med študijem primerjalne književnosti in francoščine pa sta njeno pozornost pritegnili tudi fotografija in slam poezija. Slednja je povsem spontano v Mariboru zaživela tudi po zaslugi naše gostje, ki je lani osvojila prvi naslov državne prvakinje v slam poeziji. Prisluhnite ji po polnoči!


01.03.2017

Pasti spletne pornografije

Pornografija še nikoli ni bila tako dosegljiva kot je v digitalni dobi. Neomejena, brezplačna in zasvojljiva kot droga, pravijo znanstveniki. Gre za velik problem, ki se začne za zaprtimi vrati najstniških sob. Povprečna starost pri kateri se mladostniki srečajo s seksualno eksplicitnimi vsebinami je namreč padla pod 11 let, te vsebine pa so po večini sado-mazohistične narave. Kakšne so lahko posledice? Pretirana stimulacija lahko povzroči erektilno disfunkcijo, izkrivljen pogled na spolnost in oddaljevanje od resničnih odnosov. O odvisnosti od spletne pornografije bomo spregovorili v Nočnem obisku. Pridružite se nam po polnoči!


28.02.2017

Marjan Bunič

Žametast, topel, pomirjajoč baritonski glas gosta tokratnega nočnega programa je zapolnjeval učilnico, zveni v sozvočju različnih zborov in pevskih skupin – tudi na Evroviziji, sposodili so si ga mnogi animirani junaki, doni na odrih slovenskih muzikalov, pred mikrofon stopi tudi kot solist in radijski voditelj. Nočni gost bo učitelj, pevec, igralec in moderator Marjan Bunič.


27.02.2017

Iztok Polanc

Leto 2016 se s podelitvijo nagrad Ameriške filmske akademije končuje tudi za ustvarjalce, predvsem pa za ljubitelje filmov. V nočnem programu bomo neposredno prenašali 89. podelitev zlatih kipcev ali oskarjev. V studiu bo dogajanje z voditeljema Nadio Petauer in Juretom K. Čoklom komentiral poznavalec filma Iztok Polanc. Začnemo takoj po polnoči z dogajanjem na rdeči preprogi, nato pa se bo v nočnem programu zvrstilo vse tisto, kar morate vedeti o letošnjih zmagovalcih in poražencih najprestižnejše filmske nagrade na svetu. In oskarja dobi …


26.02.2017

Dr. Matjaž Ličer

Od oceanov do vesolja. In vse vmes. Takšen bo naš radijski začetek zadnje februarske nedelje. Na obisk prihaja doktor Matjaž Ličer, znanstveni sodelavec Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ima poleg doktorata iz fizike tudi doktorat iz filozofije. Ukvarja se z operativno fizikalno oceanografijo, pred tremi leti pa je v slovenščino prevedel tudi Einsteinovo knjigo O posebni in splošni teoriji relativnosti. Zapluli bomo v svet znanstvenega preučevanja značilnosti Jadranskega morja, se vprašali kakšen je pomen modelov za napovedovanje njegovega stanja in pogovarjali o enem največjih umov v zgodovini znanosti. Vabljeni v našo družbo! Dr. Matjaža Ličerja je na obisk povabila Mojca Delač.


Stran 107 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov