Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


Nočni obisk

5417 epizod


Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si

Fotografinja Katja Bidovec

19.04.2015

Z bo nami delila svoj pogled na svet, pogled skozi objektiv na različne kulture, ki jih spoznava na potovanjih po vsem svetu. Najraje raziskuje vzhodne dežele in ima kot ženska dostop tudi do v islamu zakritih svetov. Kaj je odkrila in razkrila s fotografijami, kakšne podobe še nosi s sabo? Prisluhnite pogovoru!

V nočnem programu smo se skupaj s 24-letno fotografinjo Katjo Bidovec,  v spremstvu Arneja Hodaliča, odpravili na potovanje; iz Evrope do Indije preko Irana, Jemna in Turčije do Kenije in Etiopije, kjer sta fotografirala izginjajoča ljudstva ob reki Omo. Zadnja štiri leta so bila za našo gostjo začetek zanimivega potovanja, na katerem odkriva zanimive, pogosto skrite in zakrite svetove. Kakšen je njen subjektiven pogled skozi objektiv na svet, ki nas obkroža? Zakaj jo vznemirja islamski in hindujski svet? Kaj so ji razkrile ženske v Jemnu in Iranu in kakšna je njihova vloga v Indiji? Katja Bidovec, ki je tik pred koncem magistrskega študija komunikologije na Fakulteti za družbene vede, je, kot pravi, obsedena s fotografijo. Je njena ljubezen in življenje. In kakšno je to življenje? Vsekakor zelo zanimivo.

Za Katjo Bidovec sem prvič slišala prav na predstavitvi najnovejšega priročnika fotografije Arneja Hodaliča, ko je dal priložnost trem svojim zelo obetavnim učencem in med njimi je bila tudi Katja Bidovec. Njene takrat predstavljene fotografije so me očarale in prepričana sem, da bodo tudi vas, če si jih boste ogledali ob koncu tega zapisa. Po, sicer laični oceni, so res vrhunske. Je torej učenka že presegla mentorja? Arne Hodalič, njen mentor in vzornik je jasen:

“Ja, se bojim, da ja. To je vedno problem za mentorja in na nek način res tudi pohvala. Toda v nekem normalnem, razvitem svetu so stvari urejene drugače. Ko dosežeš določeno znanje in seveda starost, ga predaš naprej. In v tem uživaš. Tudi jaz uživam, toda pri nas je drugače. Predajamo znanje, ob tem pa smo postavljeni na trg z istimi mladimi ljudmi, z več energije in svežimi idejami. In na tem trgu moramo vsi preživeti. Tako s svojimi učenci tekmujemo za preživetje.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič, sicer urednik fotografije pri National Geographic Slovenija, redni predavatelj na Visoki šoli za storitve in predavatelj na Fakulteti za družbene vede. Ob tem priznava, da je užitek delati z učenci, ki imajo veselje do dela, čeprav takšnih ni prav veliko. Drugače je pa prava nočna mora, dodaja, kajti za dobrega fotografa je nujno predvsem delo, veliko bolj kot naraven talent.

Fotografija je postala ljubezen in življenje

Katja Bidovec ima očitno veliko volje do dela in nadarjenost. V 2. letniku študija komunikologije je pri izbirnem predmetu fotografije odkrila svojo veliko ljubezen, ki je postala obsedenost. Fotografijo.

“Pred tem se nisem znala soočiti se z njo. Ko pa ti nekdo predstavi določene kriterije in ko prideš do točke in vidiš, da so vse fotografije, ki si jih posnel doslej, zelo slabe, je to točka preloma. Ali »padeš noter«, ali pa spoznaš, da to ni zate, saj zahteva kar nekaj časa.”

Katja Bidovec je imela od takrat že kar nekaj razstav, tudi v galeriji matične Fakultete za družbene vede, kjer zdaj pripravlja magisterij. Seveda bo povezan s fotografijo, tako kot je bila diplomska naloga, v kateri se je ukvarjala s percepcijo vojne fotografije pri slovenskih vojnih fotografih in raziskovala dokumentarno in reportažno fotografijo.

Od ulične do portretne fotografije

»Na bregovih ulic« je bil naslov njene razstave v Šenčurju leta 2012, kjer je predstavila svoje ulične fotografije. Gre za še eno njeno obsesijo. Uživa, ko na ulicah različnih mest po svetu išče grafično zanimivo motiviko, ko se ljudje sprehodijo v ravno v tistem pravem trenutku, ki ga ujame njeno fotografsko oko.

Jeseni 2012 se je skupaj s šestimi študenti medicine odpravila v Kenijo in z njimi preživela mesec dni, v kraju, kjer so imeli kliniko že 6 let, tako da so bili prebivalci vajeni zdravstvene oskrbe. Imela je izjemo priložnost, da jih je lahko opazovala v sami ambulanti in bila pretresena zaradi velika števila ljudi, okuženih z virusom HIV in obolelih za malarijo. Ta je tam običajna, tako ko je pri nas gripa, pravi:

“Videla sem dojenčke, stare nekaj mesecev, ki so jih že drugič, tretjič pripeljali zaradi malarije, pa bi to lahko zelo enostavno preprečili z mrežo proti komarjem. Malarija je tam res velik problem in čeprav država ob rojstvu vsakega otroka družini podari mrežo, je mame ne obesijo. To me je bolelo. Meni bi mama dala dve mreži in sama spala zunaj. Tam pa je to ravno obratno.”

Po vrnitvi iz Kenije je fotografije, ki jih je posnela, razstavila v mali galeriji UKC Ljubljana.

Moški in ženski pogled

Katja Bidovec je prepričana, da je življenje skozi objektiv ženske drugačno, kot ga lahko vidi moški. Prav to je očitno v islamskem in hindujskem svetu, ki ga jo še posebej vznemirja. V šali tako pojasni:

“Privlačijo me zakriti ženski svetovi, tudi zato, da jezim Arneja, ker tja ne more.”

Tako je obiskala Iran, Jemen, večkrat tudi Turčijo in seveda Indijo. Svet, ki ga vidiš na ulicah v Jemnu, kjer so ženske v celoti zakrite, tako da se vidijo zgolj oči in še te so včasih zastrte z mrežico, je povsem drugačen, pravi:

“Ko pa te spustijo zraven, kar z veseljem naredijo, ker niso vajene obiskov in jim je vsaka tujka nekaj novega in zanimivega, se odpre druge svet.”

Življenje je drugačno kot naše. In kot mnogokrat, obstajata tudi tu dve plati. Ženske imajo precej manj pravic kot na zahodu. O družbeno socialnih temah naj ne bi razpravljale, ali sploh imele mnenje, ugotavlja Katja Bidovec. Prikrajšane so za izobrazbo, zapostavljene, v zelo velikih težavah se znajdejo, če jih zapusti mož, ali postanejo vdove. Po drugi strani, pa to na nek način tudi izkoriščajo, saj se lahko izognejo različnim opravilom in delo naložijo moškemu spolu, tudi svojim sinovom, starim nekaj let.

Etiopija – fotomodeli iz doline reke Omo

Januarja sta se Katja in Arne odpravila oziroma vrnila na jugozahod Etiopije, ob reko Omo, da bi fotografirala tam živeča ljudstva, ki jim v kratkem grozi izumrtje. S seboj sta odnesla pravi fotografski studio, z lučmi in velikim črnim šotorom.

“Ko si prvič tam, težko doumeš, da ni fotografije brez plačila. Gre sicer za nekaj centov, toda brez njih posnetka ni. Rekla sva, prav, pojdiva še korak naprej in naredila iz njih fotomodele.”

Tako pojasnjuje Arne Hodalič enega od razlogov za odpravo. Drugi razlog pa je seveda etnološke narave. Tako kot je Edward Curtis konec 19. in v začetku 20. stoletja fotografiral ameriške Indijance in je danes to še edino, kar je ostalo za njimi, sta skušala tudi onadva ohraniti njihove podobe, pravi:

“Življenje gre zelo hitro naprej, zgodovina se spreminja in to. Danes se nam zdi normalno, da gremo tja in si pogledamo. Čez 10, 20 let tega zagotovo ne bo več. Gre za majhne skupine ljudi, ki jih čez nekaj let ne bo več. Gradijo jim jez, primanjkuje jim vode, jemljejo jim zemljo za plantaže bombaža, ki še dodatno povzročajo sušo,.. In ko jih ne bo več, se bomo vprašali, kakšni so pa sploh bili?”

Naloge so bile na odpravi porazdeljene. Arne Hodalič, ki je mojster svetlobe in luči je fotografiral, Katja Bidovec pa je iskala in izbrala fotomodele, kar sploh ni bilo enostavno. Zbrala se je namreč vsa vas, saj so bili pravo čudo, pravi Katja, toda vseh ne moreš fotografirati. Bil je pravi kaos. Tako je izbirala po občutku, tiste, ki so se ji zdeli najbolj fotogenični, najbolj zanimivi. Njena naloga je tudi postprodukcija, obdelava fotografij. Toda pravo delo se šele začenja. Sledi iskanje medijev, ki bi objavili zgodbo o fotomodelih iz doline reke Omo. Uredniki na National Geographicu v ZDA so bili nad fotografijami navdušeni, pravi Arne, toda ker so imel pred kratkim že objavili reportažo o teh ljudstvih, njihova politika vnovične objave ne dovoljuje. Bodo pa fotografije, nekaj si jih lahko ogledate tudi na naši spletni strani, objavljene na enem najprestižnejših fotografskih blogov na svetu, več zgodb o samem projektu, potovanju in snemanju ter seveda tudi fotografij najdete na arnehodalic.com.

Z veliko razstavo fotografij Katje Bidovec se bodo septembra v Celju začeli dnevi mladinske fotografije, ki jih pripravlja društva fotografov Svit. Prav zanima nas, kaj vse bo postavila na ogled.

Celoten pogovor, v katerem smo govorili tudi o Indiji, kamor se oba rada vračata, lahko poslušate s klikom nad njeno fotografijo, tu pa si lahko ogledate še nekaj njenih fotografij in fotografij modelov iz doline reke Omo.


09.07.2017

prof. Igor Saksida

Na nedeljski nočni obisk prihaja dr. Igor Saksida, redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski Pedagoški fakulteti. Je tudi avtor nedavno izdane knjigeKla kla klasika, zanimive kombinacije slovenskih ljudskih pesmi, klasike in rapa. Delo, v katerem skupaj s Trkajem interpretirata slovenske klasike in jih v sodobnem jeziku približujeta mladim, je odgovor na vprašanje, kako osnovnošolcem predstaviti poezijo v sklopu pouka slovenščine. Prof. Saksida bo v pogovoru z voditeljico Ano Skrt spregovoril tudi o nacionalnem preizkusu znanja, bralni pismenosti in o tem, ali je v Sloveniji branje še vedno vrednota.


08.07.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


07.07.2017

Sašo Gačnik – Svarogov

Star je toliko kolikor skupina Šank Rock, v kateri igra klaviature. Kadar ne stoji na odru, potuje ali vozi motor. Nastopa v Rusiji, tekoče tudi govori ruski jezik. Pred kratkim je izdal videospot za prvo skladbo s prihajajočega albuma. Po polnoči bo v petek čas za rokenrol – Sašo Gačnik ali tudi Svarogov bo v studiu nočnega programa nacionalnega radia voditelju Juretu K. Čoklu odgovoril tudi na vprašanje, ali zares na oder včasih priletijo tudi hlačke.


06.07.2017

Simona Kopinšek

Simona Kopinšek je svojstvena književna ustvarjalka, interpretka in radijska voditeljica, ki jo navdihuje drugačnost, za katero pravi, da je naš blagoslov. Prav ta svojskost smelo vstopa v njene avtorske stvaritve, tako pesniške in prozne kot radijske in performativne. Pred kratkim je izšel njen romaneskni prvenec Mila, v katerem na izviren način izpostavlja razmerja med osebnim in javnim, o čemer mnogi govorijo, a ga redki izpeljejo na dostojanstven način. Simona Kopinšek bo gostja Darinke Čobec.


05.07.2017

Marko Bručan

V noči iz torka na sredo se nam bo v studiu pridružil Marko Bručan, vodja intervencijske enote za reševalne pse Kinološke zveze Slovenije. V Sloveniji je med 150 do 200 reševalnih psov, ki po usposobljenosti sodijo v sam svetovni vrh in zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih. Vsako leto jih pokličejo na 30 do 50 reševalnih akcij, tudi v tujino. Marko Bručan je tako s pomočjo psov reševal ljudi iz popotresnih ruševin na Sumatri in drugje po svetu, kot tudi doma. V oddaji Nočni obisk boste izvedeli kateri psi so primerni za reševanje, kako poteka in koliko časa traja usposabljanje ter kaj vse prinaša življenje, če se odločite za pot reševalec – vodnik psov. Z Markom Bručanom se bo pogovarjala Lea Ogrin.


04.07.2017

Sara Špelec

Na nočni obisk prihaja vsestransko ustvarjalna doktorica antropologije, pesnica, prevajalka in urednica Sara Špelec. Prisluhnite razigranemu klepetu o poeziji, reciklaži, ruskem jeziku, slovenski ljubiteljski kulturi, Kekcu in kralju Aleksandru Karađorđeviću po polnoči na Prvem. Saro Špelec je pred mikrofon povabil Ambrož Kvartič.


03.07.2017

Sebastjan Sapač Žalik in Luka Baranja

Smejati se, je nekaj preprostega, nekoga nasmejati pa tistim, ki se s tem tudi poklicno ukvarjajo, to predstavlja poseben izziv. Z imitiranjem znanih oseb in stand up komedijo, se ukvarjata tudi Prekmurca, Sebastjan Sapač Žalik in Luka Baranja, ki v svoje nastope velikokrat vključita tudi značilnosti domačih ljudi in govorice. O tem, kako se pripravljata na svoje nastope, se bo z gostoma v nočnem programu pogovarjal Sandi Horvat.


02.07.2017

Gašper Bergant

Tako kot v tujini tudi v Sloveniji stand up vedno bolj prevzema primat aktualne družbene kritike. Nekaj, kar se je zgodilo včeraj, lahko komiki na svojih nastopih uporabijo že naslednji dan. Eden izmed trenutno najbolj prodornih in samosvojih je tudi Gašper Bergant. Ta podira meje sprejemljivega v slovenski stand up komediji. Sproščeni Savinjčan ne pozna pomena besede tabu in ruši stereotip o zadržanosti Slovencev. Občinstvo preseneča s črnim humorjem in navidezno neobzirnostjo. Kako diskreten in direkten je bil v pogovoru z Markom Rozmanom, lahko preverite v posnetku.


01.07.2017

Nočni obisk

Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si


30.06.2017

Brina Rafaela Klampfer

Kaj se dogaja na najmlajši gledališki sceni, kjer ustvarjalci živahno eksperimentirajo in raziskujejo? Katere teme jih vznemirjajo? Na obisk prihaja komparativistka in dramaturginja Brina Rafaela Klampfer, ki raziskuje sodobno slovensko žensko dramatiko in ki je tudi režiserka odmevnih predstav 5fantkov.si, Glej, Vitki Študent in Šifra: sam zase. O dramskih besedilih, o lepoti uprizarjanja, o izzivih generacije, ki ji pripada, o prihodnosti s koščki nostalgije vmes in še o marsičem drugem bo tekel pogovor z Nado Vodušek.


29.06.2017

Branko Kolar

Na nočni obisk po polnoči prihaja vodja mariborskega akvarija in terarija Branko Kolar. Spregovoril bo o pestri, tudi z anekdotami prežeti zgodovini te, skoraj šest desetletij in pol stare ustanove na obrobju mariborskega mestnega parka. Kakšen je status te edinstvene ustanove, kako poteka delovni dan v akvariju – terariju in koliko zavzetosti in zagnanosti je potrebno, za uspešno delovanje omenjene ustanove. Dodal pa bo tudi nekaj nasvetov pri oskrbi plazilcev in vodnih živali v naših domovih. Branka Kolarja je pred mikrofon povabil Teodor Bostič.


28.06.2017

Tine Logar

Zaradi svojega poklica je spoznal življenje, delo in skrivnosti številnih genijev in znanih osebnosti, ki so za vedno zaznamovali zgodovino človeštva. Med njimi sta Leonardo da Vinci in kraljica Elizabeta II. Na Nočni obisk prihaja knjižni urednik Tine Logar. Uredil je že več tisoč knjig in pred časom zapisal, da mu je poklic urednika prinesel več lepih stvari kot grenkih izkušenj. Knjige so ga začarale že v otroštvu, založništvu pa je predan že štirideset let. In še namig - slovitega Leonarda in kraljico Elizabeto nismo izbrali po naključju. Prisluhnite nocoj po polnoči. Tineta Logarja bo v studiu nočnega programa gostil Iztok Konc.


26.06.2017

“Stranke bi morale prekarnost vzeti zelo resno”

Direktorja Inštituta za študije prekariata Črta Poglajna je že med študijem politologije zanimalo preučevanje dela, medtem ko se je s prekariatom začel intenzivneje ukvarjati pred letom in pol. Najprej je nastal prvi prekarski blog pri nas Skozi oči prekariata. Urednik bloga pa je od četrtka dalje tudi urednik zbornika Skozi oči prekariata: brez konsenza.


25.06.2017

Voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem živem

Vroča noč je pred nami in če vam sopara ne da spati, potem vas voditeljica Mojca vabi na klepet o vsem živem. Dobrodošle so šale, zanima jo, kaj se vam posebnega ali čisto običajnega dogaja te dni in kaj je novega v vašem kraju. Za nagrado vam obljublja nedeljsko ohladitev. Po polnoči torej vabljeni k telefonu.


24.06.2017

Tatjana Hvala

V goste v nočni program prihaja Tatjana Hvala iz regijskega stičišča primorsko-notranjske regije Boreo, ki deluje v okviru Mladinskega centra Postojna. Pri svojem delu se srečuje z mladimi, tudi z mladoletnimi azilanti brez spremstva, ki so začasni dom našli v Postojni, pa z mladimi čuvarji izročila, to je sodelavci projekta, ki je prejel nagrado na področju varovanja evropske kulturne dediščine. Z živahno in zgovorno Pomurko, ki že nekaj let živi in dela v prepišni in prehodni Postojni, se bo pogovarjala Breda Biščak. Vabljeni k poslušanju nekaj minut čez polnoč.


23.06.2017

Aleš Prek

Hitrost imajo nekateri v krvi, pa naj bo to na dveh nogah oziroma smučeh ali na štirih kolesih. Tako je tudi pri gostu tokratnega Nočnega obiska Alešu Preku, ki je bil najprej slovenski reprezentant v alpskem smučanju, a ga je pot odpeljala v svet dirkaškega športa, kjer je bil večkratni državni prvak v kartingu, nato pa tudi v gorskohitrostnih dirkah, v katerih je osvojil tudi naslov evropskega prvaka. Po začetku letošnje sezone v tej zvrsti dirkanja se bomo z Alešem Prekom pogovarjali o stanju dirkaškega športa pri nas, občutenju hitrosti in o tem, ali slovensko dirkaštvo mednarodni sceni ob pomanjkanju sponzorjev lahko ponudi šampionskega voznika.


22.06.2017

Olga Konon in Alen Roj

Badminton nas kot igra in rekreacija spremlja skozi življenje, še posebej v času poletja. O badmintonu kot športni rekreativni igri in tudi kot vrhunskem tekmovalnem športu bomo govorili v nočnem programu. K voditelju Zoranu Turku v Maribor se bosta pripeljala gosta iz Nemčije: trikratna nemška prvakinja, evropska prvakinja in udeleženka Olimpijskih iger Olga Konon in naš slovenski reprezentant, diplomant Fakultete za šport v Ljubljani in vodja mednarodne badmintonske akademije v Nemčiji, sicer domačin Zgornje Kungote pri Mariboru, Alen Roj. Gosta sta organizatorja in bosta te dni tudi vodeča na tamkajšnjih poletnih dnevih badmintona za otroke in odrasle.


21.06.2017

Elda Viler

Ti si moja ljubezen, Nora misel, Lastovka, Zlati prah imaš v očeh so zimzelene uspešnice iz zlatih let slovenske popevke. To so Eldine pesmi, ki so večno žive zaradi njene interpretacije, njenega specifičnega glasu, in ker je vanje dala del sebe. Elda Viler ne prepeva samo popevk, obožuje šanson, rada ima jazz. Ko se ozira na uspešno glasbeno kariero pravi, da ji je uspelo, ker je imela srečo, da je sodelovala z izvrstnimi pisci glasbe in besedil, pa tudi, ker ji ni manjkalo poguma, ker je trdo delala in vztrajala. O glasbi, poeziji, vzponih in padcih; »včeraj, danes, jutri« z Eldo Viler v nočnem programu na pragu poletne noči. Pred mikrofon jo je povabil Bojan Leskovec.


20.06.2017

Mojca Celin

Mojca Celin je svojo poklicno pot začela kot profesorica estetike na čipkarski šoli v Idriji. Zaveda se svojih korenin in čipko kot pomemben element kulturne dediščine plemeniti v svojih kreacijah. Življenje s svojimi zgodbami je neskončna inspiracija, pravi. Tako z ritmom dneva nastajajo tudi njena mojstrsko krojena ženstvena oblačila. Z njimi nagovarja in sporoča, kdo smo, od kod prihajamo in kakšna je naša identiteta. Diplomirana modna oblikovalka, predsednica zadruge oblikovalcev Zoofa Mojca Celin bo gostja Eve Longyke Marušič v Nočnem programu.


19.06.2017

Matjaž Repnik

Več kot 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo morja. A skoraj bi lahko rekli, da bolje poznamo Lunino površje kot morsko dno. Le redki izbranci imajo namreč priložnost za raziskovanje čudovitih morskih pokrajin in spoznavanje podvodnih rastlin in živali. To s kančkom adrenalina v človeku zagotovo razvname strasti in pusti neizbrisen pečat. Prevzelo je tudi Matjaža Repnika – v potapljanje se je zaljubil tako močno, da je učenje potapljanja postalo tudi njegov poklic. Svojo zgodbo bo v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj delil na začetku ponedeljkove noči.


Stran 102 od 271
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov