Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
5422 epizod
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
O tem, ali smo Slovenci narod hribolazcev, ni dvoma. Žal pa tudi ni dvoma, da se vedno več ljudi odpravlja v gore nepripravljenih, brez izkušenj in brez primerna opreme. Nesreč je vedno več kljub trudu pristojnih, da bi primerno osveščali in izobraževali vse tiste, ki bi radi stali na vrhovih naših gora. Nesreče pa se dogajajo tudi tistim, ki kljub tehničnemu znanju gora ne poznajo dovolj, da bi se v njih varno gibali. Gost današnjega nočnega pogovora bo gorski vodnik Mitja Šorn, ki bo z voditeljem Juretom K. Čoklom pojasnil, kdo gorski vodniki so in zakaj so najboljši porok za našo varnost v gorah.
Zgodba gorskih vodnikov je stara približno toliko, kolikor je staro odkrivanje gora. To vsekakor velja za vse alpske države, saj so organizirano vodenje poznali povsod, kjer so gore. Gorski vodniki so bili običajno domačini, ki so gore v svoji okolici dobro poznali in so za primerno plačilo raziskovalce ‘nekoristnega sveta’ varno vodili po njih. Njihova naloga takrat ni bila samo vodenje, ampak tudi organizacija transporta, prehrane in prenosa prtljage. Tam, kjer je bilo dogodivščin željnih strank veliko, se je tudi vodništvo razvijalo hitro. V Sloveniji je gorske vodnike najemal na primer tudi Julius Kugy. Prvi slovenski gorski vodnik je bil Simon Pinter iz Mojstrane, in sicer je začel kliente voditi po gorah leta 1877. Imel je tudi vodniško knjižico, plačan pa je bil po tarifi, ki jo je določila takratna oblast.
Gorsko vodništvo je bilo pri nas močno prisotno vse do konca druge svetovne vojne, ko je takratna oblast presodila, da je vodenje ljudi v gore z namenom zaslužka sporno. Sledilo je obdobje petdesetih let relativne stigmatizacije tega poklica, saj so nekateri menili, da je edina prava oblika vodenja v gore prostovoljna, gore pa so v vsakem primeru dobrina, ki je last vseh.
Prelomno leto 1993
Leta 1993 so se razmere spremenile in ustanovili so Združenje gorskih vodnikov Slovenije. Novo združenje je postalo član IFMGA, Mednarodnega združenja gorskih vodnikov. Tako je tudi Slovenija s svojimi gorskimi vodniki vstopila v družbo drugih alpskih držav, kjer se je vodništvo razvijalo nemoteno. Danes slovenski gorski vodniki službujejo po vsem svetu in so zelo cenjeni. Hkrati je naziv gorski vodnik postal najvišja stopnja formalne izobrazbe za alpiniste pri nas.
Izobraževanje za gorskega vodnika je zahtevno in traja kar tri leta. 80-dnevni program usposabljanja obsega tečaj teoretičnih in praktičnih osnov gorskega vodništva, tečaj vodenja v skali, tečaj vodenja v snegu in ledu, tečaj vodenja turnega smučanja v visokogorju ter vse pripadajoče izpite. K triletnemu usposabljanju lahko pristopijo alpinisti, ki imajo s predpisi določena alpinistična znanja in izkušnje ter so uspešno opravili sprejemni izpit. Pripravnik za gorskega vodnika postane, kdor je uspešno končal usposabljanje in ima za tekoče leto potrjeno vodniško knjižico.
Gorski vodnik ni vodnik Planinske zveze Slovenije
Gorski vodniki niso vodniki PZS ali planinski vodniki, kakor jih imenujemo pogovorno. Slednji za svoje storitve (razen v določenih primerih, ki so tudi zakonsko opredeljeni) ne smejo zahtevati plačila, svojih gostov pa tudi ne smejo voditi po plezalnih smereh. Tudi njihovo usposabljanje z usposabljanjem gorskih vodnikov ni primerljivo. Žal pri nas mnogi tega ne upoštevajo in se okoriščajo z zmešnjavo zaradi nazivov. To vsekakor ni odgovorno do gostov oz. klientov in je nepošteno do gorskih vodnikov, ki morajo za opravljanje svojih dejavnosti žrtvovati tri leta, pa še to pod pogojem, da so že prej dosegli dovolj visoko raven alpinističnega plezanja. Stvari se kljub vsemu urejajo, na spletni strani Združenja gorskih vodnikov pa je tudi seznam vseh članov, tako da gost lahko preveri, ali je tisti, ki ga je izbral za vodenje, tudi v resnici gorski vodnik.
Motivatorji, psihologi in šele nato alpinisti
Gorski vodniki morajo biti poleg odličnih plezalcev tudi psihologi z veliko potrpljenja. Njihove naloge so stimulacija gosta ob velikih naporih, priprava na soočenje s potencialnimi nevarnostmi, ki jih prinašajo gore, in skrb za psihološko pripravo gosta pred vzponom. Gorski vodnik Mitja Šorn vsemu naštetemu dodaja tudi zvrhano mero potrpljenja, saj so si gosti med seboj zelo različni, čemur se morajo vodniki prilagajati. Tudi pri svetovanju glede zahtevnosti ture in pravilni izbiri opreme.
Poklicni uresničevalec sanj
Svoje delo ima Mitja Šorn rad in ne verjame, da bi kar koli drugega opravljal z večjim veseljem. Njegovemu načinu dela se je prilagodila tudi njegova družina, saj ga v času sezone doma ne vidijo ravno vsak dan. Ko pride zatišje, skuša ženi in otrokoma nadoknaditi svojo odsotnost. Ker je izven sezone več doma, nekako uspeva držati ravnotežje, pove. Sicer sam najprej ni imel namena postati gorski vodnik, se je pa za to odločil kasneje in ni mu žal.
Delo gorskega vodnika ni lahko, prinaša pa veliko zadovoljstva, je povedal naš gost. Poleg odgovornosti zahteva tudi nenehno usposabljanje, skrb za kondicijo in poznavanje vedno novih tehnik in opreme, s katero delajo. Vse zato, da bi tu in tam komu tudi uresničili sanje, doda. In koliko je poklicev, ki omogočajo kaj takega?
Tokratna gostja mag. Andreja Jernejčič je vulkan energije in znanja: izkušena predstavnica za odnose z javnostjo, ki je razprodala dve knjigi o medijih in nastopanju, pred kratkim pa napisala tudi uspešnico Biblija uspešnega piara, v kateri posameznika in podjetja ob praktičnih primerih korak za korakom vodi skozi ključna področja komuniciranja vse do zmage na poslovnem področju. Srečamo jo tudi kot predavateljico in komentatorko na televizijah, vodi svojo lastno televizijsko oddajo Zajtrk PR’Andreji, mladim pa pomaga tudi kot mentorica. Z gostjo mag. Andrejo Jernejčič se bo o njenem delu in izkušnjah iz sveta medijev pogovarjala voditeljica Tadeja Bizilj.
V začetku leta sta se Lea in Jurij Levpušček podala na prav posebno pustolovščino iz Ajdovščine proti Banjulu, glavnemu mestu Gambije. V okviru mednarodnega amaterskega relija Budapest – Bamako 9000 sta se s svojim landroverjem defenderjem odpravila na 8000 kilometrov dolgo pot. Pustolovščina ni bila le nabiranje kilometrov, na poti po revnih afriških državah sta delila tudi šolski material in potrebščine, medicinsko opremo in zdravila ter druge pakete pomoči, ki sta ju zbrala v dobrodelnih akcijah. Vrnila sta se pred nekaj dnevi in ker je knjiga doživetij zagotovo polna, nam bosta to neprecenljivo izkušnjo zaupala na nočnem obisku. Z Leo in Jurijem Levpuščkom se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
Timon Leder je eden tistih, ki so v osnovni šoli z veseljem ure in ure preživeli pred televizijo ob gledanju risank. Pravi, da je po vsej verjetnosti prav zaradi tega prišel do ideje, da bi postal profesionalni animator. Na svojem seznamu ima do zdaj štiri avtorske filme, zadnji nosi naslov Podlasica, izdal ga je predlani.
Konec letošnjega januarja se je po več kot dvainštiridesetih letih službovanja upokojil ravnatelj III. gimnazije Maribor, Janez Pastar. Najprej kot profesor zgodovine, nato pa kot gimnazijski ravnatelj si je ves čas prizadeval za kvalitetno pedagoško delo, za strokovnost in dobro sodelovanje s kolektivom in starši; vedno je poudarjal strpnost in človečnost. O tem, kako je doživljal svoje poslanstvo in kakšni so spomini ob slovesu, v pogovoru z Darinko Čobec od polnoči dalje.
Družbena omrežja pogosto izkrivljajo realno podobo sveta – zdi se, da so na objavljenih fotografijah vsi lepi, suhi, skratka popolni, kar pa negativno vpliva na samopodobo uporabnikov, ki so zaradi tega vse bolj obremenjeni s svojim videzom. Blogerki in modni navdušenki Nataša Mernik in Katarina Mljač sta se odločili, da je pritiskov, ki jih povzročajo nedosegljivi lepotni ideali, dovolj! Zagnali sta projekt #iamallwomen oz. Jaz sem vse ženske, s katerim tako ženske kot moške učita pozitivne samopodobe, ljubezni do svojega telesa in sprejemanja svojih “nepopolnosti”. Vzpostavili sta profil, na katerem objavljata neobdelane fotografije žensk in moških v spodnjem perilu, ob vsaki fotografiji pa zapišeta še osebno zgodbo sodelujočega.
Njen zadnji roman Ženska drugje se prebere na mah in z užitkom. Močno je odmeval tudi prejšnji z naslovom 7 kg do sreče. A to sta le dve izmed njenih literarnih del. Ko človek spremlja intenzivno živo ustvarjanje Maje Gal Štromar na številnih odrih v različnih gledaliških, glasbenih, performerskih oblikah, se nehote vpraša, kdaj sploh najde čas za pisanje. Odgovor bo prinesel nočni pogovor. Zvenele bodo besede, pela bo muzika. Majo Gal Štromar je na obisk povabila Nada Vodušek.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Starejši brat igra mlajšo različico nogometa, tistega v dvoranah, mlajši prisega na nogomet na travnatih igriščih. Oba nosita dres z državnim grbom, mlajši se z nogometom ukvarja profesionalno, starejši ga igra ob redni službi. Novogoričana Anže in Matija Širok predstavljata bratsko vez med futsal in klasično nogometno reprezentanco oz. med obema zvrstema nogometa. Preplet svojih športnih in življenjskih zgodb bosta Sandiju Škvarču predstavila v Nočnem obisku.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam. Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Na obisk v nočni program prihaja Miša Margan Kocbek. Mišo je širna Slovenija spoznala v resničnostnem šovu Sanjska ženska, ki se je odvijal leta 2005. Po tistem si je svoje mesto našla v marketinških in organizacijskih vodah. Je zelo aktivna in vsestranska ženska, polna energije in idej, ki jih uspešno prenaša v prakso in se ne boji novih izzivov. Spoznali jo bomo v prvi uri nočnega programa, ko jo bo gostila Jasmina Bauman.
Zagotovo znate našteti vsaj 5 odmevnih dosežkov slovenskih športnikov – pa bi znali našteti 5 dosežkov slovenskih znanstvenikov, inženirjev oziroma inovatorjev? V začetku januarja je na spletu zaživel kviz Slovenski KvIzum, ki je sestavljen iz 58 vprašanj, ki vam bodo razkrila izjemno zgodovino slovenskih inovacij globalnega pomena. Kateri izumi in inovacije, ki so zaznamovali svet, so produkt slovenskih umov in kakšna ideja je prebudila rojstvo Slovenskega KvIzuma, vam bo oddaji Nočni obisk predstavila vodja projekta Edita Krajnović.
Domače okolje kot vir in navdih raziskovanja “Ko govorimo o pripovednem izročilu in raziskovanju le-tega, so domači kraji tisto, kar najbolje poznaš, saj te obkroža že od malih nog”, je povedala nočna gostja doc. dr. Barabara Ivančič Kutin, sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU. Prihaja iz Bovca, kjer je tudi v otroštvu bila, kot je povedala, deležna “kar veliko zgodb“. Gotovo so bile tudi te vsaj deloma navdih in motivacija, da se je odločila za študij slovenščine in sociologije kulture, že za diplomsko delo pa je raziskovala bovški dialekt. Ta je bil tudi del njenega raziskovanja za doktorsko disertacijo, ob vsem tem pa je nastal Slovar bovškega govora (2007). Še zdaj rečejo : “Ali imaš to, ali imaš uno?” Zbiranje besed bovškega narečja pa se nadaljuje in kot je povedala nočna gostja, si želi, da bi leta 2022 izšel razširjen in dopolnjen ponatis. Pri zbiranju besed so ji pomagali številni domačini ter tudi domači, ki jo, pravi, pogosto sprašujejo če določeno besedo že ima zapisano. “Doma v Bovcu imamo prav zvezek, privezan z vrvico na cev od centralne kurjave, da je vedno na istem mestu in kdorkoli se spomni besede, jo gre hitro zapisat v zvezek”. Krivopete, ambivalentna bajčna bitja Ste že slišali za ta ženska bitja, ki imajo zelo ambivalentni karakter. Pogosto so ljudi strašila in jim nagajala, hkrati pa so jih učile in jim pomagale, pa tudi napovedovale vreme. “Krivopete so divje žene z nazaj zaskuanimi stopali, bajčna, mitska bitja, ki jih pozna, kolikor je meni znano, samo skrajno severozahodno slovensko območje, v Benečiji, na Livškem, v Breginjskem kotu in v Trenti, Avstrijskem Koroškem, Reziji in, to smo odkrili prav pred kratkim, tudi v Brdih”. Zgodbe o krivopetah imajo veliko motivno pestrost in ti motivi so se skozi čas tudi nekoliko spreminjali. “Če pogledamo v konec 19. Stoletja, od tam so najstarejši zapisi o tem izročilu, recimo Ivan Trinko je pisal o tem leta 1884 in opisal osem različnih motivov o krivopetah in že takrat je pisal , da se to izročilo izgublja, da nihče ne verjame v ta bitja, da pa se še vedno mladina izogiba jam, v katerih naj bi prebivale.” Kot zanimivost – takšne like poznajo tudi drugod po svetu, od Južne in Srednje Amerike, kjer imajo bogato tovrstno izročilo, do Venezuele, Argentine, Dominikanskega otočja in Afrike.
V noči s sobote na nedeljo vas na Prvem pri telefonu spet pričakuje Mojca. Za to – še dobro! – ne potrebujete nobene napotnice, za katero bi ministrstvo za zdravje lahko kaznovalo vašega osebnega zdravnika. Vsi ste dobrodošli, zdravi in bolni, stari in mladi.
Na klepet je Iztok Novak Easy povabil Ireno Urbič, aktivistko na področju kulture in humanitarnih akcij v Istri. Lahko bi ji rekli kar “istrska multikultivatorka”, pravi Iztok Novak Easy, ki jo je povabil na nočni klepet.
Marcel Baranja prihaja iz majhne prekmurske vasice in letos zaključuje magistrski študij arhitekture v Ljubljani ter bo postal eden redkih Romov pri nas, ki se lahko pohvali s tako visoko izobrazbo. Njegova strast sta umetnost in poezija, s slednjo je v zadnjem letu osvojil kar nekaj zavidljivih priznanj na literarnih natečajih. Veliko prostega časa pa namenja prostovoljnemu delu z romskimi otroki in mladini. Kako uspešno spojiti študentsko življenje v prestolnici z delom in življenjem v domačem naselju bomo med drugim izvedeli v nocojšnjem Nočnem obisku. Na klepet ga je povabil Sandi Horvat.
Nočni gost bo Ivan Suhovršnik, več kot desetletje in pol župan Mozirja, pred tem pa dolgoletni župnik v tem kraju. Kaj je botrovalo odločitvi, da zapusti duhovniški poklic in si ustvari družino, kakšno je njegovo stališče do celibata in kako je uspel v lokalni politiki? Govoril pa bo tudi o dogodkih in prireditvah, ki jih v tem letu, ob 700letnici trških pravic, pripravljajo v Mozirju. Pred mikrofon ga je povabil Teodor Bostič.
V nočnem studiu nacionalnega radia bo ob voditelju Juretu K. Čoklu oseba, ki tehta 150 kg, v višino meri 187 centimetrov, dnevno zaužije med 5000 in 7000 kalorijami, v utežarni vsak dan prebije okoli 3 ure in lahko v eni sami minuti nad glavo devetkrat dvigne 102,5 kilograma težko ročko. Svetovni prvak tekmovanja Strongman, Matjaž Belšak, ki je na svoj način povezan tudi z Martinom Krpanom in Arnoldom Schwarzeneggerjem.
Si predstavljate, da iznenada mrkne internet, na vaši okenski polici pa čepi poštni golob, ki bo poslej vaš komunikacijski kanal? Agata Tomažič s tem ne bi imela težav. Tudi njeni tviti ne bi usahnili. Ptiči so ji ljubi. Še posebej pavi, ki se sprehajajo po ljubljanskih ulicah. Od takrat, ko je z zgodbo S pticami si delim nebo, zmagala na natečaju Radia Slovenija za najboljšo kratko zgodbo, pa do lanskega izida romana Tik pod nebom, jo je doletelo veliko sprememb. Dve zbirki kratkih zgodb, izguba službe pri dnevnem časopisu in spoznanje, da je morda v novinarstvo zašla po naključju, ker pač zelo rada piše. In potuje. Radovednost, opazovalski dar, duhovitost, ustrezen odmerek ironije in optimizem. Kar zmagovita kombinacija. Agato Tomažič je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Strokovnjakinja za spletni marketing in komuniciranje na družbenih omrežjih, Tamara Langus, v času, ko podjetja svoje oglaševanje s televizije in radia vedno bolj selijo na digitalne platforme, ocenjuje vlogo sodelovanja podjetij s spletnimi vplivneži. Kdo sploh so ti ljudje in zakaj jim potrošniki zaupajo? Zanimivo je tudi dejstvo, da se vloger zapisuje med poklice prihodnosti. Ob poplavi tovrstnih video in drugih vsebin, pa se pojavlja vprašanje o transparentnosti takšnega sodelovanja in oglaševanja. Mora potrošnik vedeti, da je spletni vplivnež za promocijo izdelka dobil plačilo?
Gost nočnega programa bo Igor Malalan. Radijec, televizijec, glasbenik, ustvarjalec. Šaljivec, ki humor in satiro postavi na višjo raven. Rodil se je na Opčinah in kot pravi Openc že od zgodnjega otroštva sodeluje na tamkajšnji pustni povorki. In nekaj zadnjih deset let je zdaj gonilna sila Kraškega pusta. Ta je lani obeležil zlato obletnico in tudi letos napoveduje bogat program. Za vsem tem veseljem in kritičnim pogledom na družbeno dogajanje, ki ga sporočajo skupine in vozovi v povorki, pa je garaško delo. Igorja Malalana je v goste povabila Mateja Brežan.
Neveljaven email naslov