Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.
Nalezljive pesmi, 5. del
Maja Pihler Stermecki in Gregor Stermecki sta mariborski ustvarjalni duo, ki se podpisuje s psevdonimoma Bilbi in Brodolomec. Že dobro desetletje ustvarjata besedila, glasbo in aranžmaje za različne zasedbe, Gregor pa je obenem z glasbo povezan še kot glasbeni urednik na Radiu Maribor. Pred karanteno sta se pripravljala, da se v studiu posvetita novim pesmim, vendar sta zaradi spremenjenih okoliščin svoje načrte malo spremenila. Bilbi pravi:
»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma Toskana »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.
»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«
Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:
»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.
»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«
Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
251 epizod
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato ta čas izkoriščamo za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa osvetlimo različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V peti iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj nam svoje soočanje z aktualnimi družbenimi in glasbenimi izzivi razkrivata Bilbi in Gregor Stermecki.
Nalezljive pesmi, 5. del
Maja Pihler Stermecki in Gregor Stermecki sta mariborski ustvarjalni duo, ki se podpisuje s psevdonimoma Bilbi in Brodolomec. Že dobro desetletje ustvarjata besedila, glasbo in aranžmaje za različne zasedbe, Gregor pa je obenem z glasbo povezan še kot glasbeni urednik na Radiu Maribor. Pred karanteno sta se pripravljala, da se v studiu posvetita novim pesmim, vendar sta zaradi spremenjenih okoliščin svoje načrte malo spremenila. Bilbi pravi:
»Mene je najprej vsa ta stvar kar zablokirala, se mi zdi, da sploh nisem vedela, kako reagirati na vse skupaj, kaj se dogaja – malo sem rabila čas, da sem se s tem soočila, potem pa je pričela glasba delati svoje in kreativa je prevzela krmilo. Tako da smo v bistvu prenovili en starejši song z albuma Toskana »Zaradi bolezni v ansamblu«. Smo imeli kar istočasno idejo s Petrom Deklevo in on je predlagal: pa naredimo nek nov aranžma. In naju je oba z Gregorjem zelo presenetil, kam je zavil, zelo nama je bilo všeč. In potem smo se podali v ustvarjanje …«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
Ker se te dni ne moreta v živo družiti z drugimi glasbeniki, si ideje izmenjujejo na daljavo, obenem pa spremljata, kaj snemajo njuni glasbeni kolegi.
»Meni pa so všeč sploh koncerti, ko jih gledam takole iz narave, mnogo slovenskih glasbenikov se pojavi na kakšni jasi, s kakšno kitaro. Se mi zdi prav luštno in upam, da neke stvari bodo ostale tudi potem, ko bo tega vsega konec …«
Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
Sama sta bila sicer med prvimi, ki so pri nas začeli s spletnimi koncerti, že pred skoraj desetimi leti. Bilbi se spominja:
»Meni je bilo ful luštno, zato ker smo imeli res lep koncept, v bistvu smo naše fene vprašali, kaj bi radi poslušali, in smo dobili kar nekaj pošte. In potem smo na podlagi tega sestavili program in tako sem v bistvu vsakega od teh nagovorila preko kamere. Tako da mi ni bilo nič čudno, ne, bilo mi je v bistvu zelo osebno in tudi oni so bili zelo veseli … Bila je neka povezava, pač malce drugačna. V bistvu je bila na nek način skoraj bolj osebna, vem, da se sliši absurdno – bolj osebna, kot pa na kakšnem koncertu, kjer je 300 ljudi.«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
V zadnjem času sicer prihajajo še bolj v ospredje nekateri problemi, povezani s poslušanjem glasbe na spletu. Sama se o tem veliko pogovarjata tudi z drugimi glasbeniki in iščeta rešitve.
»Velikokrat o tem razmišljam, da se povprečen poslušalec ne sprašuje o tem. Jaz ga razumem, on sliši glasbo, ima jo na dosegu, ima jo na pametnih telefonih, imamo YouTube … Dejansko se bomo morali bolj mi glasbeniki tu vprašati, kako priti do tega, da se krog sklene. Od studia do snemanja, do plasiranja skladbe, do tega, da se ta »income« vrne. In jaz mislim, da je tu še veliko dela – in sploh zdaj, ko ni koncertov, smo glasbeniki zelo veseli, če se nas vsaj zavrti na radiu. Mislim, da je to zdaj naš edini dohodek …«
Gregor Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
»Neke vmesne poti zagotovo so, to pač terja kreativnost tako z naše strani – mi, glasbeniki – kot tudi od vseh drugih v glasbeni industriji. Recimo, prej si rekla, da dajo nekateri glasbeniki svojo različico albuma zastonj in se razvrednotijo s tem … Veliko je nekih vmesnih poti in tu bi se morali vsi bolj potruditi … Velikokrat so bila že ta velika glasbena vprašanja, prav slovenska glasbena vprašanja. In redkokdaj smo vsi na istem bregu …«
Maja Pihler Stermecki, pogovor za Pesem v žepu
V teh dneh, ko je koncertno in festivalsko življenje obstalo, imamo nekaj več časa za refleksijo, za vsa mogoča vprašanja o ustvarjalnosti v vsakdanjem in manj vsakdanjem življenjskem ritmu. Zato bomo to in nekaj prihodnjih oddaj izkoristili za pogovor z glasbeniki, organizatorji in drugimi vpletenimi v domače glasbeno življenje, ob pesmih pa bomo osvetlili različne vloge glasbe v povezavi z družbo. V prvi iz tega posebnega, nalezljivega cikla oddaj je na daljavo z nami kantavtor Jani Kovačič.
V Pesmi v žepu bomo poslušali drugi album zasedbe Brest & Vesna Zornik. Njihova glasbena zgodba se je začela kot kreativni izraz dvojine pesnice Kristine Kočan in kitarista Sama Šalamona. Nova plošča se odmika od začetnega poprocka ter skozi glasbeno večplastnost ilustrira pesniške svetove Kristine Kočan. O plošči nam bo spregovoril avtor glasbe, kitarist in vodja skupine Samo Šalamon.
Pesem v žepu tokrat posvečamo pred kratkim preminulemu prleškemu pesniku Marku Kočarju. Avtor številnih besedil v knjižnem jeziku in narečju je vse od svojih študentskih let sodeloval z glasbeniki, njegove pesmi so tako zaživele v različnih zvrsteh zabavne glasbe. Be radio, ansambel Štrk, Štajerskih sedem, Kalamari, Ethnotrip in nenazadnje kantavtor Tadej Vesenjak – to je le nekaj imen glasbenikov, ki so se našli v njegovih besedilih in jih tudi uglasbili. O Marku Kočarju bosta spregovorila Tadej Vesenjak in pevka skupine Ethnotrip Tjaša Šimonka Kavaš.
V Pesmi v žepu se bosta tokrat prepletli plesna glasba izpred stoletja in sodobnost: skupina Manouche s tretjo ploščo nadaljuje z ustvarjanjem sproščenega plesnega vzdušja, ki ga je zastavila s ploščama Kje si lubi (2012) in Stisn se k men (2014). O novem albumu Kavalir nam bo spregovoril kitarist in vodja skupine Robert Pikl.
Nokturno žlahtnih duš je nova plošča šansonjerke Vite Mavrič. Izhodišče za njen nastanek so bile pesmi Arsena Dedića, Vita pa je album ustvarila skupaj s skladateljem in pianistom Jako Puciharjem. Minimalistični preplet šansona in jazza se vsebinsko dotakne izgubljenih in v spominih vedno znova prerojenih ljubezni.
Letošnji festival MENT bo med 5. in 7. februarjem gostil več kot osemdeset nastopajočih, odvijal se bo na štirinajstih prizoriščih in kot vsako leto obiskovalce povabil k poslušanju nekaterih znanih, še bolj pa tistih malo manj znanih, mladih glasbenikov, za katere je nastop na festivalu priložnost, da si utrejo pot na odre v Sloveniji in tujini. O festivalu MENT se pogovarjamo z enim od organizatorjev, Andražem Kajzerjem.
»Orfej iz pekla« je glasbeno-raziskovalni projekt kantavtorja Janija Kovačiča, posvečen pesmim iz koncentracijskih taborišč. Pesmi so nastale med drugo svetovno vojno, pozabe jih je rešil Poljak Aleksander Kulisiewicz, ki je marsikatero od njih tudi sam ustvaril. V slovenščino sta jih iz poljščine in nemščine prevedla Simona Klemenčič in Jani Kovačič, slednji jih tudi izvaja. Pesmi so zelo preproste, mnoge od njih odlikuje črni humor, ob poslušanju pa nas neposredno, brez narkoze postavijo v središče doživljanja enega najhujših absurdov, kar jih je zmožen človek.
V Pesmi v žepu se nam bo pridružil Drago Mislej Mef s ploščo »Ma ne že spet«. Avtor brez števila pesmi za mnoge slovenske glasbenike se dobro znajde tudi kot kantavtor, čeprav samega sebe vidi predvsem kot rokerja, ob vsem tem pa mu je najpomembneje, da njegove pesmi pripovedujejo zgodbe.
Vlado Kreslin s svojim novim albumom »Kaj naj ti prinesem, draga« dokazuje, da mu idej za pesmi še zdaleč ne zmanjkuje. Plošča je – tudi po zaslugi različnih sodelovanj – zvočno in vsebinsko pisana, vendar vse pesmi nosijo značilni pečat Kreslinove melanholične poetike, ki se rada znajde nekje na pol poti med preteklostjo in sedanjostjo.
Samuel Lucas, pevec s skoraj tridesetimi leti odrskih izkušenj, se z novo ploščo podaja na področje idejnega in glasbenega avtorstva. Album "Sebe dajem" bi lahko žanrsko označili kot poprock, v katerem je zaslediti primesi bluesa, funka, jazza in še česa, za kar imajo zasluge tudi sodelujoči glasbeniki, pisanja besedil pa so se poleg Samuela Lucasa lotili Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori, Dean Bakić in Amir Karalić.
Pisateljica in pesnica Alma Karlin je svojo pot okrog sveta pričela točno pred stotimi leti. Njeno potovanje ni bilo le fizična, ampak tudi duhovna, mistična izkušnja, ki se je na novi plošči Nike Solce zdaj prelila v glasbo. Album »Ko duše pokličem« prinaša prevode Alminih pesmi, sodelujoči glasbeniki pa vsak na svoj način odpeljejo v Almine skrite svetove.
V Pesmi v žepu bo zazvenela uglasbena poezija Ferija Lainščka. Že sedem let jo uglasblja kantavtorica Ditka, ki nam bo predstavila novo ploščo »Ne bodi, kar nisi«, že tretjo z Lainščkovo poezijo. Pri ustvarjanju glasbe za ploščo je sledila svojemu glasu, ki še posebno lepo zazveni v nežnih, melanholičnih baladah, uravnotežila pa jih je z nekaj živahnejšimi, igrivimi pop skladbami, po kakršnih jo poslušalci dobro poznajo že od prej.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V zadnji oddaji se ustavimo ob nekaterih Pengovovih koncertnih posnetkih in pripoved o njem pripeljemo do konca.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbeno-dokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat so z nami Bogdana Herman, Borut Činč, Lado Jakša in Milan Dekleva. Pogovarjamo se o albumih »Rimska cesta« in »Biti tu«, ob poslušanju pesmi pa odkrivamo njihovo družbenokritično komponento.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak in Aco Razbornik, pogovarjali pa se bomo o Pengovovem drugem albumu »Pripovedi« in poslušali, kako v njegovih pesmih odzvanja zgodovina.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova poslušamo cikel glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkriva sedem njegovih prijateljev in soustvarjalcev. Tokrat bodo z nami trije od njih – Bogdana Herman, Milan Dekleva in Boris A. Novak, ki nam bodo svojo skozi svojo pripoved približali Pengovovo ljubezen do narave in načine, kako se zrcali v njegovi poetiki.
Ob sedemdesetletnici rojstva Tomaža Pengova pričenjamo s ciklom glasbenodokumentarnih oddaj, v katerih nam svoje poglede nanj razkrivajo njegovi prijatelji in soustvarjalci: Bogdana Herman, Milan Dekleva, Boris A. Novak, Jerko Novak, Lado Jakša, Aco Razbornik in Borut Činč. V prvi od petih oddaj se posvetimo snemanju legendarnega prvenca »Odpotovanja« (1973) ter skozi besede sogovornikov razkrivamo Pengovov tenkočutni odnos do glasbe in zvoka.
Nikrmana, starodavna sila, v katero so verjeli staroverci, naj bi prežemala vse, kar nas obdaja. K tej sili se s svojim drugim albumom obrača tudi zasedba Indigo, v kateri ustvarjajo Anja Pavlin, Peter Penko, Maj Valerij in Anže Čuček. O novem albumu "Nikrmana" nam bosta spregovorila Anja in Peter.
V Pesmi v žepu je z nami Petra Rakić, pevka in vodja berlinske funk-rock zasedbe Manono. Spregovorila bo o nastajanju prvenca "Liquid Society" ter o tematikah, ki jih posreduje skozi svoje pesmi.
17. kantavtorski festival Kantfest International 2019 je 16. avgusta na oder Kulturnega doma Ruše prinesel pisan nabor avtorskih pesmi domačih in nekaterih tujih ustvarjalcev. Glasbeno druženje je dodatno razgibalo tekmovanje za zlato, srebrno in bronasto kanto. Pesmi in komentarje nastopajočih poslušamo v dveh zaporednih oddajah; tokrat je na vrsti drugi del.
Neveljaven email naslov