Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
Ena vidnejših domačih blues zasedb je kvartet Easywalkers. Blues, ki ga igrajo, je pravi Chicago blues z ustno harmoniko, ki jo mojstrsko obvlada Damir Jazbec, za mastne riffe poskrbi vokalist in odličen kitarist Marko Matjašič, jazzista Iztok Repovž in Daniel Homšak pa sta kriva za akademsko ritem sekcijo. Sami pravijo: »da bluzijo«. Pri igranju se EasyWalkers opirajo na tradicijo bluesa, ki ga začinijo po svoje in tako prispevajo k bogati zgodovini te glasbene zvrsti. Skupina Easywalkers – pred kratkim je pri založbi Jazz & Blues Records izdala prvenec – bo živo v studiu 13 zaigrala 5 skladb in sicer v akustični preobleki. Za drugo glasbo za izbrane okuse bo poskrbel gostitelj večera – glasbeni urednik Jane Weber.
Poslušamo tretji album KingKong rockskupine BO!, z nami pa se pogovarjata vokalist Boštjan Meh in kitarist Robi Kugler.
Daniel Vezoja je pevec in pisec pesmi iz Brežic. V preteklosti je deloval v skupini TrainStation, s katero je leta 2012 izdal EP Travelers Without Luggage. Po razpadu skupine se je posvetil svoji prvi ljubezni – pisanju pesmi in samostojnemu akustičnemu projektu. Na tečaju “songwritinga” je spoznal pevko Joanno Marie iz Dublina. Kmalu sta ugotovila, da imata podoben glasbeni okus in da so jima všeč pesmi drug drugega. Postala sta dobra prijatelja, kar je vodilo do tega, da je Daniel obiskal Dublin in se zaljubil v tamkajšnjo glasbeno sceno. Po številnih nastopih na irskih “singer-songwriter” večerih se je odločil, da bi bilo dobro tam tudi kaj posneti. Po spletu srečnih naključij je prišel do producenta Gavina Glassa, multiinstrumentalista, ki ima za seboj že štiri izdane albume in je bil več let član skupine Lise Hannigan. Ker sta se z Gavinom odlično ujela, je iz prvotne zamisli posneti krajši EP, projekt prerasel v snemanje celotnega albuma. V oddaji, ki jo pripravlja Jane Weber, smo predvajali koncert Daniela Vezoje in njegovih gostov iz Pineline dnevne sobe v Ljubljani, ki je bil 14. januarja 2017. To je še ena oddaja za glasbene sladokusce in tiste, ki bi to radi postali.
Tomaž in Jernej Hostnik ustvarjata družbenokritični šanson v rovtarskem narečju, v tokratni oddaji pa predstavljata svojo drugo ploščo "Divji zahod".
Kantavtor Luka Gluvić se zvrstno zgleduje pri ameriškem folku in countryju, vendar išče tudi svoj lastni izraz. V zadnjih dveh letih je ustvaril album Vstopanje, nato pa še dve mali plošči: Temne sence in Svobodna sorta, ki jih predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.
V Ljubljano je prišel newyorški glasbenik in kantavtor Michael Weiskopf. Njegovi prvi nastopi v Sloveniji so bili v znamenju formata “storytellers“, saj je nastopil v intimnem vzdušju, sam z akustično kitaro in predstavil novi (četrti) studijski album. Del pesmi je bilo posnetih tudi v znamenitem londonskem studiu Abbey Road, katerega ime so v svet ponesli Beatli. Weiskopfov pohod po Ljubljani se je pričel v ponedeljek, 7. maja, v intimnem vzdušju bara Prulček, nato pa nadaljeval v sredo, 9. maja, v objemu kluba Daktari. Michael Weiskopf je nastopil tudi živo v radijski oddaji Sobotni glasbeni večer z Janetom Webrom (Studio 13) na Prvem programu Radia Slovenija, kjer je odigral nekaj svojih in nekaj Dylanovih skladb, prisluhnete pa lahko tudi pogovoru z njim.
V tokratni Pesmi v žepu smo izbrskali nekaj koncertnih posnetkov slovenskih kantavtorjev. Z odrov se bodo oglasili Tomaž Pengov, Nika Vistoropski z Bojanom Cvetrežnikom, Marko Grobler, Tomi Lorber in Tomaž Domicelj z Big Bandom RTV Slovenija.
Glasbenica in lutkarica Nika Solce predstavlja novo ploščo uglasbene poezije Srečka Kosovela "Tiha misel". Na njej sodeluje s številnimi glasbeniki, pesmi pa se zato sprehajajo med zelo raznolikimi zvočnimi svetovi, ki jih povezuje rdeča nit Nikine vokalne interpretacije Kosovelovih besed.
Poslušamo izbor novejših domačih kantavtorskih pesmi, ki so jih ustvarili Sandra Erpe, Vlado Kreslin, Rudi Bučar, Andrej Šifrer in Ditka.
Poslušamo pesmi s plošče Melodije zamolčanih besed, ki sta jo ustvarila pesnik Borut Gombač in kantavtor Marko Grobler.
Skupina Lačni Franz se s svojo enajsto studijsko ploščo Nova nebesa podaja v akustične vode. Kako, zakaj - in še marsikaj nam v Pesmi v žepu pojasni Zoran Predin.
Tokrat poslušamo štiri zvočno raznolike kantavtorske oziroma šansonjerske pesmi v zvrstnem razponu od bluesa prek flamenka do etnoglasbe. Skozi glasbo so z nami Marko Brecelj, Svetlana Makarovič, Leon Matek in Vlado Kreslin.
V tokratni oddaji se spominjamo kantavtorice Katarine Avbar, ki je pred nekaj tedni za vedno poslovila. Poslušamo pesmi z njenih dveh plošč (Beležnica, 2011; Na drugi strani, 2016) in odlomke iz pogovora, ki smo ga z njo opravili novembra 2016 ob predstavitvi druge plošče.
"Če hočeš dobro igrati, ti ni treba prodati duše," v eni od svojih pesmi (v angleščini) pravijo Prismojeni profesorji bluesa. Po desetletju ustvarjanja člani benda - Julijan Erič, Miha Erič, Miha Ribarič in Zlatko Djogić - predstavljajo svojo drugo studijsko ploščo "Wacky Blues Professors".
Tokrat poslušamo EP ploščo "A side of the Story" mlade novomeške skupine MRFY, z nami pa se pogovarja pevec in kitarist skupine Gregor Strasbergar.
V tokratni Pesmi v žepu gostimo troje ženskih kantavtorskih glasov: Katarina Juvančič, Nika Vistoropski in Bilbi. Zgodbe, ujete v njihove pesmi, nas spodbujajo in opominjajo - avtorice namreč svoj glas rade namenijo glasovom, ki bi sicer ostali prezrti.
Kantavtor Tomaž Domicelj bo v kratkem praznoval sedemdeset let, tokrat pa v Pesmi v žepu predstavlja nekaj svojih novih pesmi, ki jih je v preteklih mesecih posnel za Radio Slovenija.
Imajo avtorske godbe podprte z dobrimi zgodbami. So odlični glasbeniki, njihovi živi nastopi pa konceptualno zasnovana sijajna koncertna predstava. To je slovenska rockabilly zasedba Eightbomb, ki je prav pred kratkim praznovala deseto obletnico delovanja, okronali pa so jo s petim studijskim albumom High heeled devil. V našo družbo smo tokrat povabili njihovega kontrabasista Matevža Perovška.
V tokratni oddaji poslušamo nekaj pesmi s plošče Vrvohodci. Ustvarila sta jo pevka Alja Petric in kitarist Damjan Stanišić oziroma Duo Ponte.
Neveljaven email naslov