Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
V Sloveniji bo po desetih letih spet nastopila ena od najboljših interpretk izvirne sevdalinke, Hanka Paldum. Z njo smo se pred koncertom (zaradi bolezni v ansamblu so njen koncert v Ljubljani februarja odpovedali), pogovarjali v sarajevski Hiši sevdaha na Baščaršiji. V posnetku pogovora nam je Hanka poznavalsko predstavila najstarejše glasbeno izročilo basankohercegovskih narodov.
Jeseni so poprockerji Flirrt ob dvajsetletnici svojega delovanja predstavili prvi del dvojne plošče Jekyll & Hyde. Sedaj razkrivajo nadaljevanje, ki ga v Pesmi v žepu komentira avtor pesmi in frontmen skupine Rok Lunaček.
V Pesmi v žepu poslušamo eno prvih poglavij slovenskega kantavtorstva: pesmi Tomaža Pengova - solistične, pa tudi tiste, ki jih je ustvarjal s skupino Salamander. Z nami se o Pengovu pogovarja Bogdana Herman.
Štajerski reper Emkej predstavlja svojo četrto samostojno ploščo Probaj razumet.
Sinner je naslov kratkometražnega prvenca logaških mladcev Fed Horses. Po približno štirih letih in šestih objavljenih singlih, so naposled objavili EP s petimi novimi skladbami. Njihovo delo in glasbo nam je v posnetku pogovora predstavila odlična vokalistka Urša Mihevc.
Predstavljamo ploščo uglasbene poezije Zatópató, na kateri se srečata umetniški viziji pesnice Erike Vouk in kantavtorja Petra Andreja.
Tokrat poslušamo družbenokritične kantavtorske pesmi Janija Kovačiča, Ksenije Jus, Boštjana Narata in Tomija Lorberja.
Skupina King Foo, v kateri ustvarjajo prekaljeni glasbeniki - basist Matej Sušnik, kitarist Peter Hudnik, bobnar Rok Golob in pevka Aleksandra Josić - se najbolje počuti v poprockerskih vodah. 13 pesmi so zdaj zbrali na prvencu "Galaxie", o katerem se v Pesmi v žepu pogovarjamo z Rokom Golobom.
Vlado Poredoš, vodja zasavske skupine Orlek, predstavlja novo ploščo Frpruh.
Porkaeva! Nova, peta studijska plošča Iztoka Mlakarja, enega najbolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev, nadaljuje pripovedovanje zgodb skozi pesmi, ki jih ponudi z obilico humorja, iskrenosti in predvsem srčnosti. Kako in zakaj, ve najbolje povedati avtor sam, zato smo ga povabili v tokratno Pesem v žepu.
Hudomušna šansonjerska zasedba Same babe je pred 10 leti izdala prvenec "Za ljubi kruhek in njene črne črne lase" z uglasbeno poezijo Janeza Menarta, kasneje pa še albuma "Terezijanske" in "Dobri možje". Z nami se v Pesmi v žepu pogovarja vodja skupine Viki Baba Brusli.
Nova plošča 3P skupine Hamo & Tribute 2 Love prinaša deset ljubezni posvečenih pesmi s prijateljskim dodatkom. Na Prvem jo predstavlja pevec in kitarist Matevž Šalehar Hamo, ki je spisal besedila in pri nekaterih pesmih tudi glasbo.
Koroški kantavtor Milan Kamnik ustvarja že več kot 40 let. Po osmih samostojnih albumih je svoje pesmi zdaj zbral tudi v knjigo, pesmarico, ki nosi naslov po eni njegovih najznačilnejših pesmi: Ibržnik. Z nami se pogovarja v tokratni Pesmi v žepu.
Dve leti po prvencu Kangaroo's A Neighbour se mlada zasavska skupina Koala Voice oglaša z drugim albumom Wolkenfabrik. Svoje poglede na ustvarjanje albuma ter sporočila, ki jih podajajo skozi pesmi, v Pesmi v žepu z nami delita pevka in kitaristka Manca Trampuš ter baskitarist Tilen Prašnikar.
Pogovor z nekdanjo tiskovno predstavnico tožilstva na Haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
V Pesmi v žepu se podajamo v EPP, Ekonomsko-propagandni pop, avtorski prvenec Novomeščana Primoža Žižka. Namesto pisanja besedil in glasbe za druge izvajalce se je Primož tokrat odločil ustvariti nekaj zase; nadel si je ime Erik Platon ter skozi glasbo igrivo, pa hkrati kritično pogledal na naš svet.
Neveljaven email naslov