Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem. Na Prvem preverjamo kako v Sloveniji potekajo klinične raziskave zdravil, ali so pogoste, transparentne in ali potekajo v skladu z načeli etike v humani medicini ter ali je kdaj zaradi želje po ugotavljanju učinkovitosti zdravila ogrožena varnost preizkuševalcev?
Slovensko zdravstvo za svoje delovanje – za zdravljenje z zdravili – potrebuje približno 1500 učinkovin, ki se pojavljajo v približno 6000 različnih zdravilih. Gre za že odobrena zdravila, za zdravila, ki imajo pravni status, so preverjena in imajo dovoljenje za promet. Hkrati pa industrija in akademske ustanove razvijajo nova zdravila – takih učinkovin je v Evropski uniji od 50 do 100 letno. Te prestanejo vse faze kliničnega preverjanja in so kandidati, da vstopijo v zdravstveni sistem.
Razvoj zdravila po navadi traja okrog 15 let. Kemijskim in laboratorijskim analizam sledijo neklinične farmakološke analize in poskusi na živalih, potem pa v štirih fazah poskusi na ljudeh, najprej prostovoljcih. Vsaka od faz mora biti posebej odobrena s strani Komisije za medicinsko etiko in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Vodja tamkajšnjega sektorja za farmakoekonomiko, farmakovigilanco in vrednotenje zdravstvenih tehnologij mag. farmacije dr. Stanislav Primožič pove, da pri nas nimamo tako imenovane originatorske farmacevtske industrije, ki bi se ukvarjala z razvojem in vstopom inovativnih zdravil na trg. Vendar tudi pri razvoju generičnih zdravil, s katerim se ukvarjajo slovenska farmacevtska podjetja, veljajo jasna pravila.
Ko pride do študije, je vmes resen pristop. Strokoven, znanstven. Je resna regulatorna administrativna obravnava državnih organov in je zagotovljen nadzor pristojnih inšepkcij.
Razvoj inovativnega zdravila stane blizu milijarde evrov, razvoj običajnega generičnega zdravila, ki je izboljšano zdravilo z že znanimi zdravilnimi snovmi, pa nekaj milijonov evrov. V obeh slovenskih podjetjih, ki se ukvarjata s proizvodnjo zdravil, v Krki in v Leku, so nam zagotovili, da za njiju študije izvajajo specializirane ustanove v tujini. Konkretno: za Krko študije izvajajo pogodbene organizacije v državah Severne Amerike in Evrope. Zakaj ne v Sloveniji? Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, pomočnica strokovne direktorice za raziskovalno dejavnost UKC Ljubljana poudarja, da za tovrstne raziskave tekmujejo mnoge države.
Industrija sama izbira države v katerih bo raziskovala in sama ocenjuje, kje so postopki mogoče bolj ali manj zapleteni in kakšno je splošno vzdušje. V bistvu je to neka tekma za industrijo, da nam ponudi te raziskave.
Kljub strožjim ukrepom, ki so v veljavi zadnjih 30, 40 let, se je januarja letos v Franciji zgodil škandal. Tam je v skupini prostovoljcev, ki je preizkušala novo – torej inovativno – protibolečinsko zdravilo, umrl moški. Preizkus zdravil, ki ga je opravljal zasebni laboratorij, so zato prekinili. “Verjetno se bomo iz tega še kaj naučili, čeprav je to bolj izjema kot pravilo”, pove prof. dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
V preteklem letu je bilo za klinične študije v UKC Ljubljana sklenjenih 23 pogodb, sodelujočim je zagotovljeno tudi varovanje osebnih podatkov. Bolnike, ki sodelujejo v klinični študiji praviloma izbere glavni raziskovalec, vsaka študija pa ima izjemno stroge vključitvene in izključitvene kriterije. Jožica Mastnak, koordinatorka in svetovalka za klinične študije v UKC Ljubljana poudarja, da gre za zelo natančne protokole.
To so tako natančni protokoli, da gredo praktično od črke A do črke Ž. In če karkoli ne štima je takoj alarm.
Takoj, ko bi v laboratorijskih raziskavah ugotovili, da nekaj ne gre po skrbno načrtovani poti, bi raziskavo prekinili. V Sloveniji se to še ni zgodilo.Bolnik pa lahko kadar koli iz raziskave tudi izstopi – omenjena možnost je tudi predpogoj, da etična komisija študijo sploh odobri. Nadzor pristojnih inšpekcij je zagotovljen, razlaga mag. farmacije dr. Stanislav Primožič: “Znotraj faze preizkušanja obstaja nek določen obseg tveganja in vsi ti ukrepi so namenjeni k njegovemu zmanjševanju.”
Ko so vidni pozitivni učinki, zdravilo pa še nima dovoljenja za vstop na trg oziroma ni registrirano, imajo bolniki pravico do t.i. sočutne uporabe in lahko zdravilo uporabljajo. K temu se zavezuje tudi proizvajalec. Pri kliničnih študijah zdravil gre torej vendarle za preplet med javno službo in tržno dejavnostjo. Zaščita bolnika je sicer vedno na prvem mestu, a do novih zdravil lahko pridemo le tako, da jih preverjamo. Tudi na ljudeh.
Velikonočno praznovanje na Češkem, Poljskem in Filipinih z Ruby Pugelj, Karolino Pyzik in Vojto Hemalo.
Tanja Borčič Bernard o novinarskih protestih, delovanju hrvaškega socialnega sistema in neresničnih infomacijah, ki jih širijo predstavniki hrvaškega klera.
Smeh smo raziskali skupaj z dr. Zvezdanom Pirtoškom, spec. nevrologom na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, komikom Urošem Kuzmanom in vaditeljico joge smeha Moniko Radič.
Tomaž Domicelj je leta 2018 praznoval sedemdeset let in je imel več pomembnih koncertov. Že debelih petdeset let je stalnica na slovenskem popularno-glasbenem prizorišču. Njegova kariera obsega najrazličnejše glasbene zvrsti – od angažiranih folklorno obarvanih pesmi, preko klasičnih popevk, do rocka. Vedno znova pa se vrača k izhodišču, izhajajočim iz ameriškega bluesa. Tomaž že dolgo oživlja tudi stare svetovno znane (ponarodele) pesmi, kakršna je v slovenskem merilu tudi njegova »Na planini je živel«. V takšni luči zvenijo tudi “Danes bo srečen dan”, “Življenje je lepo”, “Špricer blues” in še marsikatera Tomaževa avtorska skladba. Z igranjem raznih akustičnih kitar (6-strun, 12-strun, bottleneck) in z orglicami, Domicelj dopolnjuje svoje petje in besedila, ki jih nemalokrat poleg čiste čustvenosti prevevata tudi satira ali celo črni humor. Takšne so po navadi tudi Tomaževe koncertne napovedi in odpovedi pesmi. Koncert v klubu Blunout v Domžalah oktobra 2018 je bil v marsičem nadaljevanje koncertov, imenovanih ČISTA AKUSTIKA, ki jih je Domicelj v minulih letih nanizal v ljubljanskih Križankah. Tudi tokrat je bila navzoča ekipa Prvega programa radia Slovenija, ki je zabeležila široki spekter Domiceljevega muziciranja. Od najnovejših kompozicij do na novo aranžiranih starih uspešnic ter seveda nekaj presenečenj iz velikanske in zabavne Tomaževe bisage. Koncert v Domžalskem klubu Blue Note je konec oktobra posnel Grega Samar, producent je bil Grega Forjanič, od tehnični podpori Francija Modra pa je oddajo uredil Jane Weber. Za sladokusce in ljubitelje slovenske popularne glasbe!
O doseganju sreče in najpogostejših zmotah, povezanih z njo, s psihologom Markom Vrtovcem.
Vse o oblakih z meteorologom Branetom Gregorčičem.
V soboto, 10. novembra 2018, bo v dvorani svetega Frančiška Asiškega v Kopru potekala prireditev Pesem na ustih, viža v prstih. To je državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki se odvije vsako leto v pozni jeseni. Prireditev prenaša tudi 1. program Radia Slovenija, v okviru oddaje Sobotni glasbeni večer. Urednik oddaje Jane Weber je v studiu Prvega gostil urednico za ljudsko glasbo Simono Moličnik.
Kateri psi so najbolj primerni za pse vodnike in pomočnike? Kako lastnikom pomagajo psi, ki zaznavajo padec ali porast glukoze v krvi? Kakšno je izobraževanje policijskih psov? Kateri psi so lahko igralci? Odgovarjamo v nedeljskem jutru na Prvem.
Pred koncertom dua Silence v Kulturnem Centru Janeza Trdine v Novem mestu, se je glasbeni urednik Jane Weber, v rubriki Dobra glasba, dober dan pogovarjal s Primožem Hladnikom.
Šole, kot smo jo poznali nekoč, smo se spomnili s kustosi Slovenskega šolskega muzeja in prek spominov naših poslušalcev, ki so kdaj kakšno tudi ušpičili ali se zagledali v katerega od učiteljev.
S Polono Fijavž o nemški poletni bilanci in raziskavi, ki kaže, da Nemci delajo manj kot Grki.
V nedeljskem jutru na Prvem smo z različnimi sogovorniki in klici poslušalcev spoznavali odnos do nakita. Dr. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju je povedal, da so se krasili že neandertalci in nam orisal zanimive zbirke nakita, ki so jih našli na Slovenskem - od steklenih ogrlic do diademov. V najstarejši slovenski zlatarni so nam predstavili želje novodobnih potrošnikov, z oblikovalko Barbaro K. Germ pa smo spoznavali nakit iz stekla.
Rimska občinska uprava, ki jo vodi županja Virginia Raggi iz populističnega Gibanja petih zvezd, je že pred dobrim letom napovedala rušenje romskih barakarskih naselij in nomadskih taborov v mestu, Romom pa ponudila enak dostop do socialnih vzvodov, kot ga imajo ostali državljani. Junija je Italija dobila novo vlado, v kateri je poleg Gibanja petih zvezd še desničarska Liga. Novi notranji minister in vodja Lige Matteo Salvini je napovedal, da bo dal zrušiti prav vsa nomadska naselja v državi, pa če so zakonita ali ne. Poleg tega je napovedal še - sicer protiustavno - preštevanje Romov v državi.
Pogovor z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Svoje štoparske dogodivščine so z nami delili Miran Ipavec, Gea Gračner in Urban Mislej.
V četrtkovo jutrnajo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasila dopisnica Metka Pirc. Pogovarjali sta se o kolesarskih poteh ter možnostnih in priložnostih za ta šport na Koroškem.
V nedeljo, 1.7.2018, je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala slavnostna prireditev ob 70-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Slavnostni govorec je bil predsednik ZZB Tit Turnšek, slovesnost so pripravili: ZZB za vrednote NOB Slovenije, Mestna organizacija ZB Ljubljana, MO Ljubljana, Praporščaki ZZB in veteranskih organizacij -poveljeval je Dominik Grmek, glavni praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nastopili pa so Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar, Partizanski pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja Iztok Kocen, Moški zbor KUD Rogoznica z zborovodjo Gregorjem Lačnom, dramska igralka Zvezdana Mlakar, pevka Katja Konvalinka, Pevski zbor OŠ Tončke Čeč Trbovlje pod vodstvom zborovodkinje Zinke Bregar, študentka s Koroške v Avstriji Helena Gregorn, Teater III – DPD Svoboda Ptuj pod mentorstvom Branke Bezeljak in asistentke Mojce Prigl, Primož P. Ram Siter ter Zoran Predin in Lačni Franz.
Neveljaven email naslov