Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
Spomine na Naših 75 let z nami delita Tulio Furlanič in Igor Kuralt.
Danes se spominjamo bitke Aleksandra Velikega s Perzijci pri reki Granicus v bližini nekdanje Troje. Kot je zapisal Plutarh, je meseca Thargeliona leta 334 pred našim štetjem makedonsko-grška vojska, v kateri je bilo 47 tisoč konjenikov in pešakov, premagala 24 tisoččlansko perzijsko vojsko pod poveljstvom Dareja III. V Trbovljah se je na današnji dan leta 1939 rodil zgodovinar, publicist, manjšinski in sindikalni aktivist, Samo Pahor. Po diplomi na tržaški filozofski fakuteti se je posvetil poučevanju. Od leta 1969 si sistematično prizadeva za uveljavitev javne rabe slovenščine. Zaradi tega se je z italijansko oblastjo večkrat sprl in bil leta 1988 zaprt v koronejskih zaporih. Uspehe svojih pravosodnih bitk tako ocenjuje Na Ptuju se je na današnji dan leta 1949 rodil novinar in turistični organizator Zvonimir Petek. Že kot gimnazijec je začel sodelovati v športni redakciji naše radijske postaje. Zaposlil se je poleti leta 1973, ko je končal študij na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo. Čez dobro leto se je preselil na koprsko televizijo, v Ljubljani je vodil osrednji televizijski dnevnik, kasneje pa se je odločil za turizem. Najprej je delal kot vodja prireditev v portoroškem Avditoriju, zatem pa je bil predstavnik Turistične zveze Jugoslavije v Švici, kjer še danes živi. V arhivu hranimo posnetek oddaje Primorska in njeni ljudje, ko je Zvone Petek pred mikrofon povabil slikarja samouka Stojana Zafreda Značajske posebnosti in razvade so botrovale tudi nastanku priimkov Rebúla in Rebúlica. Merku pravi, da so naši predniki pijančke radi klicali z imenom priljubljene pijače. Statistiki so našteli 122 nosilcev priimka Rebúla, ki je po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 555. mesto. Priimek Rebúlica se ne pojavlja ali pa je pogostnost manjša kot pet. Fašistom teh priimkov ni bilo potrebno poitalijančevati. V telefonskem imeniku tržaške pokrajine je 25 naročnikov s priimkom Rebúla. Shahnour Varenagh Aznavourian oziroma Charles Aznavour, rojen na današnji dan leta 1924 v Parizu, je znan tudi kot "francoski Sinatra". Postal je švicarski ambasador svoje izvorne dežele Armenije. Aznavour je avtor več kot tisoč pesmi. V svoji dolgoletni karieri je po vsem svetu prodal več kot 100 milijonov plošč. Zapel nam bo La Boheme
Na današnji dan leta 1654 je umrla Elizabeth Poole, ki je z bratom Williamom od indijanskega plemena Wampanoaga odkupila večje zemljišče, na katerem je zraslo mesto Taunton, v današnji zvezni ameriški državi Massachusetts. V Breginju se je na današnji dan leta 1834 rodil pravnik in politik Josip Tonkli. Kot odvetnik je v Kanalu ustanovil narodno stražo in bil med goriškimi ustanovitelji čitalnice. Zaslužen je tudi za ustanovitev slovenske ljudske šole in vrtca v Gorici. Čeprav nogomet v današnjem pomenu besede obstaja šele od sredine 19. stoletja, je to zelo stara igra, saj so njej podobne omenjene že v antiki. Šele leta 1843 so nogometna pravila poenotili na univerzi v Cambridgeu, na današnji dan leta 1904 pa je v Parizu nastala Mednarodna nogometna zveza Fifa. Podrobnosti dodaja Primož Čepar/ dalet Leta 1999 je na današnji dan umrl pisatelj Fulvio Tomizza. Maturiral je v Kopru in več let sodeloval z našo radijsko postajo, kar je uvodoma opisal tudi v romanu o Vergeriju z naslovom Zlo prihaja s severa. Na beograjski univerzi je študiral romanistiko in dramaturgijo, od leta 1955 je živel in delal v Trstu. Leta 1986 je prejel srednjeevropsko nagrado Vilenica in takole opredelil vlogo pisatelja ob meji Priimek Terpín je Merku uvrstil v poglavje Tabúji. Pri priimku Terpín dopušča tudi možnost nastanka iz prvinskega vzdevka, ki ga je lahko zaslužil človek, ki je trpel iz kateregakoli vzroka, recimo zaradi lakote ali bolezni in je bil zelo suh. Statistiki so našteli 72 nosilcev priimka Terpín, dobro polovico v goriški statistični regiji. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Treppi. V New Yorku se je na današnji dan leta 1904 rodil pianist, organist, pevec, skladatelj in zabavljač Thomas Wright Waller, bolj znan kot jazzovska legenda Fats Waller. Že kot fantič je igral klavir in cerkvene orgle ter kot najstnik nastopal v kabaretih. Prisluhnimo pesmi I Can't Give You Anything But Love, ki jo je leta 1922 posnel s pevko Uno Mae Carlisle
V Parizu je na današnji dan leta 1834 umrl general in politik, markiz Marie-Joseph Moter de La Fayette. Leta 1777 se je kot prostovoljec pridružil Georgu Washingtonu, poveljniku v severnoameriški vojni za neodvisnost in zaslovel s svojo vlogo pri kapitulaciji britanske vojske pri Yorktownu. Po vrnitvi v domovino je postal član generalnih stanov, po naskoku na Bastiljo leta 1789 pa so ga imenovali za vodjo pariške Narodne garde. Zaradi zavzemanja za ustavno monarhijo je zabredel v težave, zato je moral zbežati. Šele leta 1815 se je vrnil v Pariz in postal poslanec. Na Breznici na Gorenjskem so na današnji dan leta 1734 krstili slikarja in začetnika sodobnega čebelarstva, Antona Janšo. Kot samouka sta z bratom Lovrom leta 1766 odšla na Dunaj, kjer sta obiskovala likovno akademijo. Čez tri leta se je Anton povsem posvetil čebelarstvu. Odkril je, da troti matico oplodijo v zraku. Izdelal je posebno kletko za matico ter poenotil obliko in velikost panjev, kar je omogočilo njihovo zlaganje. Na današnji dan leta 1984 je bila v Gorici veličastna, enotna manifestacija Slovencev v Italiji, ki jo je za našo radijsko postajo spremljal Andrej Šumenjak. Prisluhnimo odlomku govora Viljema Černa, v imenu enotne manjšinske delegacije. Bernardin je različica imena Bernard. Izhaja iz nemškega imena Bernhard, ki ga razlagajo kot zloženko iz starovisokonemških besed bero, bern "medved" in hart "močen, drzen". Priimek Bernard je prisoten tudi na Slovenskem. Statistiki so jih našteli 282, po pogostnosti je uvrščen na tisoč 401. mesto. Fašisti so ta priimek poitalijančili v Bernardi. Joe Cocker, rojen na današnji dan leta 1944 v Sheffieldu, se je iz vajenca na plinski postaji prelevil v blues pevca skupine The Avengers. Leta 1963 je zasedba nastopila kot predskupina na koncertu The Rolling Stones. Joe Cocker je kasneje ustanovil Big Blues Band in tako se je začela kariera današnjega velikana rock glasbe. Prisluhnimo zimzeleni DON'T LET ME BE MISUNDERSTOOD
V Toursu, kjer je bil ravnatelj samostanske šole, je na današnji dan leta 804 umrl verski učitelj Alcuin. Teološka znanja je pridobil v šoli katedrale v Yorku. Ko se je leta 781 vračal iz obiska v Rimu, je v Parmi spoznal Karla Velikega, ki ga je povabil, naj se mu pridruži kot verski svetovalec. Na dvoru v Aachnu je Alcuin učil plemiške otroke, ustanovil bogato knjižnico in reformiral liturgijo ter uvedel latinščino. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1924 rodil pravnik Ljubo Bavcon. V dijaških letih se je pridružil Osvobodilni fronti. Po diplomi na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral še na Inštitutu za družbene vede v Beogradu in Evropskem univerzitetnem centru v Nancyju. Zatem je bil sodelavec Inštituta za kriminologijo, od leta 1961 pa je predaval in se znanstveno posvečal kazenskemu pravu in socialni patologiji. Leta 1988 je postal svetovalec za varstvo človekovih pravic pri Socialistični zvezi in tako analiziral odnose v trikotniku med socializmom, demokracijo in človekovimi pravicami Publicistični opus Ljuba Bavcona je zelo obsežen, saj je objavil 189 knjig, razprav in člankov. V Novi Gorici so na današnji dan leta 1994 po načrtih Vojteha Ravnikarja odprli novo stavbo Primorskega narodnega gledališča, o čemer podrobneje Sergej Peljhan Vzdevki, ki so jim botrovale telesne značilnosti in hibe, so tudi priimkotvorni, piše Merku. Iznakaženemu človeku so pravili Skáza, v Trstu je bil v 14. stoletju izpričan tudi priimek Skázec, ki ga nismo zasledili v spiskih poitalijančenih priimkov. Na današnji dan leta 1919 se je v Trstu rodil politik Mitja Ribičič - Ciril. V Ljubljani je študiral pravo. Po ustanovitvi Osvobodilne fronte je deloval v centralni tehniki Komunistične partije Slovenije. Urejal je Slovenski poročevalec. Pred koncem vojne se je šolal v Sovjetski zvezi in se po vojni zaposlil na ministrstvu za notranje zadeve. Dve leti je vodil zvezno vlado, bil je član predsedstva Jugoslavije in zatem vodstva Socialistične zveze. Prisluhnimo odlomku njegovih spominov na nastajanje nove Jugoslavije iz leta 1987. Kriminalisti so leta 2005 podali kazensko ovadbo zoper Mitjo Ribičiča zaradi domnevne odgovornosti za zunajsodne poboje po drugi svetovni vojni, sodnega epiloga pa ni bilo. Mitja Ribičič je napisal nekaj ponarodelih partizanskih pesmi. Prisluhnimo priredbi španske pesmi Morena, Na oknu glej, pojejo Kombinatke in Tržaški partizanski pevski zbor
V Podgradu na današnji dan leta 1884 rojeni arhitekt Silvano Baresi je na ruševinah stare svetogorske gotsko-renesančne bazilike, uničene med prvo svetovno vojno, zasnoval triladijsko baziliko s prečno ladjo v zgornjem delu. Cerkev se v arhitektonski zasnovi zgleduje po starodavni baziliki, a z opaznimi novobaročnimi dodatki, zlasti v oblikovanju razčlenjenega pročelja in kamnoseško bogatih kapitelov na delilnih slopih med glavno in stranskima ladjama. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1918 očetu goriškemu železničarju in materi gospodinji rodil fotograf Alojz Orel. V Zagrebu se je izučil fotografske obrti, leta 1947 se je preselil v Pulj. Dolga leta je objavljal v Glasu Istre. Leta 1954 je posnel prvo barvno fotografijo Arene, leta 1964 pa je izdal prvo fotomonografijo Pulja. Oral je ledino turistične propagande, v mestu ustanovil prvi fotoklub, pripravil celo vrsto razstav. Slikar Martin Bizjak je o Alojzu Orlu povedal Nemški okupator je na današnji dan leta 1944, s sodelovanjem italijanskih fašistov, požgal več vasi v Brkinih. Prisluhnimo odlomku spominske oddaje Toma Šajna ob 50. obletnici požiga Ludviku Jenku iz Tominj in Mariji Barba iz Podbež/ dalet Fíli in Fílej sta znan priimka, po Merkuju sta nastala kot izpeljanki iz imena apostola Filipa. Bistveno več je nosilcev priimka Fílej, našteli so jih 131, tako da je po pogostnosti uvrščen na 3 tisoč 341. mesto. Bistveno manj je nosilcev priimka Fíli. Statisti so jih našteli 17. Fašisti so oba priimka poitalijančili v Filippi. V Perivalu pri Londonu se je na današnji dan leta 1949 rodil rock klaviaturist Richard Christopher Wakeman. Že kot deček se je posvetil klavirju in zmagal na nekaj pianističnih natečajih. V najstniških letih ga je prevzel blues. Ustanovil je več ansamblov in vzporedno študiral na konzervatoriju Royal College of Music. Leta 1969 je opustil študij in se pridružil zasedbi Strawbs ter snemal s številnimi vrhunskimi rock glasbeniki. Leta 1972 je z zasedbo Yes posnel ploščo Close to the Edge. Čez dve leti je z londonskim simfoničnim orkestrom posnel Journey to the Centre of the Earth. Prisluhnimo zimzeleni That`s Who I Am.
Črne koze so bile stoletja izredno nevarna bolezen, saj je v hujših epidemijah umrl vsak tretji bolnik. Na Kitajskem in v Turčiji so že zgodaj poznali cepljenje s tekočino, ki so jo dobili iz mehurjev laže obolelih. Zdravnik Edward Jenner, ki se je rodil na današnji dan leta 1749, je opravil grozljiv poskus. Leta 1976 je mlekarici, ki je imela goveje koze, vzel tekočino iz mehurčka na roki in z njo cepil otroka, ki je srečno prebolel okužbo. Postopek je imenoval vakcinacija, po latinskem izrazu za "goveje koze". Čez pol stoletja je Pasteur odkril pravega povzročitelja te bolezni. Danes se spominjamo goriške plemiške družine Tacco. Družina naj bi izhajala iz Sienne, iz rodbine koprskih grofov De Tacco, ali pa iz Egipta - njen član naj bi se v 13-em stoletju naselil v Benetkah in tam s trgovino obogatel. Bolj gotovo je, da družina Tacco izhaja iz Krmina. Po arhivskih virih se je Andrej iz Krmina leta 1590 bojeval proti Turkom. Njegova sinova je na današnji dan leta 1699 cesar Leopold I. povzdignil v baronski stan. Na Škofijah se je na današnji dan leta 1931 rodil filolog Leander Cunja. Po gimnaziji v Trstu je v Ljubljani vpisal študij klasične filologije. Že pred diplomo se je leta 1958 zaposlil kot ravnatelj mestnega arhiva v Kopru. Zatem je bil tajnik okrajne organizacije Zveze prijateljev mladine ter na naši radijski postaji. Po upokojitvi se je Leander Cunja posvetil raziskovalnemu delu na področju toponomastike in zgodovine Istre. Ob izidu knjige Škofije na Morganovi liniji je povedal Jošt izhaja iz nemškega imena Jobst ali Jost, to pa je skrajšana različica latinskega Jodocus. Razlagajo ga iz grške besede iodokos, "puščice hraneč, poln puščic". Nekateri ga izpeljujejo iz keltskega Judocos v pomenu "bojevnik". Jošt se zaradi nekaterih oblik zelo približa imenu Just, latinsko Justus z nekdanjim pomenom "pravični". V Benečiji in na Kranjskem prevladuje Joduchus in iz njega izpeljani Jošt. Fašisti so ga preimonevali v Giusti. Na današnji dan leta 1904 so v prostorih pariškega Narodnega glasbenega društva krstno zaigrali Šeherezado Maurica Ravela. Skladatelj je najprej uglasbil leto prej izdano pesniško zbirko Tristana Klingsorja, ki ga je navdušila Tisoč in ena noč. Ravel je cikel napisal za sopran ali tenor in orkester. Prisluhnimo odlomku posnetka prve pesmi. Mezzosopranistko Malilyn Horne je na snemanju spremljal Simfonični orkester iz Pariza pod taktirko Leonarda Bernsteina
Danes se spominjamo bitke pri Naisu - Nišu, kjer je leta 269 rimski cesar Klavdij Gotik premagal združeno vojsko Gotov, Herulov, Gepidov in drugih vzhodnogermanskih plemen, ki so se odpravljala na roparske spopade v rimsko državo. V Trstu se je na današnji dan leta 1879 rodil slikar Peter Marussig. Po študiju na Dunaju, v Munchnu, Rimu, Benetkah in Parizu je v rodno mesto prinesel likovne novosti slikarstva na prelomu stoletja. Leta 1920 je v Milanu pomagal ustanoviti skupino Novecento, s katero je veliko razstavljal po evropskih prestolnicah. Zaslovel je predvsem s tihožitji in portreti. 16. maja 1929 je Ameriška filmska akademija prvič podelila nagrade sedme umetnosti. Podelitev je potekala v hotelu Hollywood Roosevelt. Člani so bili predstavniki 14-ih različnih kategorij, od igralcev do režiserjev. Leta 1936, ko je Katherine Hepburn dobila priznanje za najboljšo igralko, so prvič uporabili ime oskar. Akademija je izraz uradno začela uporabljati šele leta 1939. Na današnji dan leta 1972 smo v oddaji Med primorskimi pevci gostili člane ajdovskega moškega pevskega zbora Srečko Kosovel. Praznovali so spoštljivo 25-letnico delovanja. Tajnik zbora Alojz Lozar je tako opisal dejstvo, da se dobre zamisli lahko porodijo samo v veselem razpoloženju Ime Andrej izhaja iz latinskega imena Andreas, ta pa iz grškega, ki ga povezujejo s pridevnikom andreios v pomenu "možat, pogumen". Zato nekateri izvedenci povezujejo z imenom Andrej tudi ime Hrabroslav. Priimek Andrež pa je zapisan v urbarju za Postojno že okoli leta 1400. Andrej je kot priimek prisoten le v podravski statistični regiji, našteli so 19 nosilcev. Bistveno več, 148 nosilcev, ima priimek Andrejčič. Fašisti so ga poitalijančili v Andrei. Na današnji dan leta 1164 je umrla opatinja in učenjakinja Heloiza, ki je v zgodovini zapisana kot tragična ljubezenska junakinja. Kot 17-letno dekle je podlegla ljubezenski skušnjavi. V kraju, kjer je današnja Sorbona, se je zagledala v učitelja, bretonskega filozofa Abelarda, ki je grešno ljubezen plačal s kastracijo in postal opat. Ostale so balade, ki so jih peli še stoletja po njegovi smrti, zato prisluhnimo znameniti skladbi Francka Pourcela
Na današnji dan leta 1884 so v Kopru ustanovili slovensko Hranilnico in posojilnico, ki je bila kot zadruga z neomejenim poroštvom vknjižena na Trgovskem in pomorskem sodišču v Trstu. Za predsednika so izvolili zabaveljskega posestnika Antona Križanca, tajnik pa je postal Vjekoslav Spinčič, profesor na učiteljišču in deželnozborski poslanec. Kasneje so hranilnice in posojilnice ustanovili še v Marezigah, Pomjanu, Pobegih, Sočergi, Dekanih, Spodnjih Škofijah, Svetem Antonu in Kubedu. Komaj 28-leten je v Ljubljani na današnji dan leta 1929 umrl pedagog, filozof in publicist Franjo Čibej. V Ljubljani je končal filozofsko fakulteto in se tam zaposlil kot predavatelj. Analiziral je sodobna mladinska gibanja, sociologijo umetnosti, umetniške možnosti kina, erotiko in seksualnost mladostnika in celo funkcije pesništva. V rokopisu pa je ostalo njegovo delo Psihologija pedagogike, teorija in očrt psihičnega razvoja pri otroku. V Mirnu se je na današnji dan leta 1954 rodil novinar Zdenko Ferletič. Po diplomi na Fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo je najprej delal v novogoriški sindikalni organizaciji, leta 1980 pa se je zaposlil na naši radijski postaji. Najprej je sodeloval pri snovanju novogoriškega studia, zatem pa je v Kopru skrbel za oddaje o kmetijstvu in zamejstvu. Ob 50-ti obletnici priključitve Primorske k Jugoslaviji je naša radijska postaja pripravila niz oddaj, v katerih je vprašanja o odnosih ob naši zahodni meji leta 1987 takole zastavil Zdenko Ferletič je kasneje postal odgovorni urednik Radia Koper. Leta 1997 se je zaposlil na koprski mestni občini. Beneška osnova svetniškega imena Juri Zorz je botrovala nastanku priimkov Zorza, Zorettig in Cótič. Zadnji je na Slovenskem pogost priimek, uvrščen je na 904. mesto, statistiki so našteli 384 nosilcev, od tega dobro polovico v goriški regiji. Fašisti so priimek Cótič poitalijančili v Zotti. Na današnji dan leta 1914 se je v Fojani rodil skladatelj Rado Simoniti. Po gimnaziji je v Ljubljani obiskoval Konservatorij in leta 1946 diplomiral na Akademiji za glasbo. V Črnomlju je vodil partizansko pihalno godbo, v Gravini pri Bariju pa je ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel. Leta 1965 se je takole spominjal tega dogodka: Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v ljubljanski operi. Kot skladatelj je izrazit melodik, napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi, kantato Kolednica mladinskih brigad in operno agitko Partizanka Anka. Prisluhnimo Simonitijevi uglasbitvi primorske himne v izvedbi tržaškega Partizanskega pevskega zbora
Dunajski državni zbor je na današnji dan leta 1869 sprejel zakon o ljudskih osnovnih šolah, ki je predstavljal pomemben mejnik v razvoju osnovnega šolstva na Slovenskem. Vpeljal je osemletke za otroke od dopolnjenega šestega do štirinajstega leta, dopuščal pa je tudi šestletno šolsko obveznost. V Istri so uveljavili šestletno šolanje, vendar so dodali obvezno večerno ponavljalno šolo do štirinajstega leta, na Kranjskem so skrajšano obveznost razglasili za pravilo, vendar so mesta in trgi ohranili osemletno šolsko obveznost. Povejmo še, da je zakon v šolo tedaj uvedel tudi telovadbo, in sicer 2 uri tedensko. V Kobaridu se je na današnji dan leta 1869 rodila socialna delavka Ana Faninger. Že v dekliških letih jo je Simon Gregorčič spodbujal k čitalniškim nastopom in branju. Po očetovi smrti je živela pri Gregorčiču v Rihemberku in pesnik jo je v šali predstavljal kot mlajšo sestro. Po poroki se je preselila v Trst in Mariji Skrinjarjevi pomagala ustanoviti Zavod svetega Nikolaja, zavetišče za brezposelne služkinje. Med prvo svetovno vojno se je preselila na Štajersko in zatem 30 let s hčerkama živela v Ljubljani. Na današnji dan leta 1969 se je na Belem Križu končalo drugo mednarodno srečanje pisateljev na temo: Umetnost - konec ali začetek? V arhivu hranimo oddajo Vesne Čehovin Kulturna panorama, v kateri je tudi pozdravni nagovor Cirila Kosmača, tedanjega predsednika društva slovenskih pisateljev Bonifacij je skorajda unikatno ime. Da je bilo svojčas bolj pogosto kot rojstno ime, kažejo zapisi v starih listinah. Iz njega in njegovih skrajšanih oblik so nastali priimki, kot so Bonač, Bonačič, Bonc, Boncak, Boncelj, Bonč, Bonča, Bončina, Bone, Bonec, Boneti, Bonič, Bonko, Bošnjak, Bonšek, Vonča, Vončina... Fašisti so priimke poitalijančili v Bonatti, Bonelli ali v Bonacci. V Lisboni se je na današnji dan leta 1924 rodil skladatelj in dirigent Joly Braga Santos. Violino in kompozicijo je študiral v rodnem mestu, zaslovel je s 6 simfonijami, ki jih je oprl na bogato renesančno dediščino portugalske glasbe, ljudske motive in sodobne vplive. Prisluhnimo odlomku 3. simfonije. Portugalskemu simfoničnemu orkestru je na snemanju dirigiral Alvaro Cassuto
Cesarica Marija Terezija je na današnji dan leta 1754 reškega jezuita Franceta Ksaverija Orlanda pooblastila, naj v Trstu vodi Navtično šolo. Že med prvimi 20-imi študenti je bilo nekaj Slovencev, ki so govorili "kranjski jezik". Šola še danes deluje kot tehnično navtični inštitut. Med profesorji so bili Franc Gogala plemeniti Leesthal, inženir ladjedelništva, Viktor Lučavnik in kapitan dolge plovbe, Gregor Rupel. Po osvoboditvi so v Žusterni ustanovili Pomorsko akademijo. Prisluhnimo spominom Save Kaluž v pogovoru z Matejo Markončič V kraju San Benedetto del Tronto se je na današnji dan leta 1924 rodil novinar, televizijski in filmski režiser Mario Fanelli. Kot diplomirani ekonomist in vojaški častnik se je spomladi leta 1951 zaposlil na naši radijski postaji in delal v kulturni redakciji italijanskega programa. Že leta 1955 se je preselil v Zagreb, kjer je sodeloval pri pionirskem snovanju televizijskega programa. V pogovoru z Bruno Alessio se je tako spominjal dela v Kopru Na današnji dan leta 1979 sta na najvišjo goro sveta, 8848 visoki Mount Everest, priplezala Kranjčana Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, dva dni pozneje pa še trojna mednarodna naveza takratne jugoslovanske odprave, v kateri so bili Stane Belak - Šrauf, Splitčan Stipe Božić in vodja šerp na odpravi, Nepalec Ang Phu. Prisluhnimo odlomku sprejema članov odprave na brniškem letališču, reporterju Franeku Trefaltu in Nejcu Zaplotniku Med priimke, nastale iz predkrščanskih slovanskih imen, Merku uvršča tudi skupino, posebej na Goriškem razširjenih priimkov z obrazilom -goj. Zaustavimo se pri priimku Sfiligoj. Sodeč po statističnih podatkih je to redek priimek, našteli so 43 nosilcev, uvrščen je na 7 tisoč 999. mesto. Fašisti so priimek Sfiligoj poitalijančili v Silli. V Leipzigu se je na današnji dan leta 1854 rodil violinist, dirigent in skladatelj Paul Klengel. Po študiju na konservatoriju je v rodnem mestu uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Estetika v glasbi. Najprej je delal kot zborovski dirigent, zatem pa je na konservatoriju poučeval violinsko in klavirsko glasbo. Iz obsežnega skladateljskega opusa omenimo predvsem komorne skladbe za violino, violo, čelo in klavir ter seveda zborovske skladbe. Prisluhnimo koncertu za dva čela, Ksenijo Jankovič in Christopha Richterja je spremljal orkester Radia Hannover z dirigentom Bjartom Engesetom.
Med najboljša dela znamenitega francoskega komediografa Jeana Baptista Poquelina - Moliera sodi tudi Tartuffe, ki so ga premierno uprizorili na današnji dan leta 1664 v Versaillesu. Moliere je razkrinkal svetohlinstvo klerikalne družbe. Stranka pobožnjakarjev, ki jo je Moliere osmešil, je dosegla prepoved uprizarjanja komedije, zahtevali so celo sežig avtorja na grmadi. Kralj Ludvik XIV. je Moliera zaščitil, ta je delo kljub temu predelal, a ga je cenzura znova prepovedala. Po hudih spopadih z nacistično vojsko je sovjetska rdeča armada na današnji dan leta 1944 osvobodila strateško pomembni polotok Črnega morja, Krim. V Piranu se je na današnji dan leta 1942 rodil geograf in novinar Bruno Fonda. Že kot študent je sodeloval z našo radijsko postajo, zaposlil pa se je leta 1968. 35 let je tvorno spremljal obmejno kulturno dogajanje in naš program v italijanščini bogatil z intervjuji z velikani italijanske kulture. Prisluhnimo odlomku pogovora s Fulviem Tomizzo, leta 1979 Merku piše, da je priimek Póntar tržaškega izvora. Izhaja iz narečja, ki so ga govorili tržaški Furlani, preden jih je velemesto posrkalo. Tergestinci oz. tržaški Furlani so póntar imenovali klanec, ki se iz Barkovelj povzpne do Kontovela, kjer so že na vrhu klanca prve hiše. Statistiki so našteli le 7 oseb s priimkom Póntar, ta je po pogostnosti uvrščen na 20 tisoč 984. mesto. Sodeč po telefonskem imeniku so Pontarji prisotni le v Kobaridu. Fašisti so priimek preimenovali v Pontari. V Pragi je na današnji dan leta 1884 umrl skladatelj Bedrich Smetana. Med njegova najimenitnejša dela sodijo predvsem opere Dalibor, Poljub, Prodana nevesta in simfonični ciklus Moja domovina. Ženski pevski zbor iz Brna nam bo pod vodstvom dirigenta Petra Fiala zapel Smetanovi pesmi Zvezdica in Priletele lastovke
Na današnji dan leta 1304 je umrl mongolski vladar Mahmud Ghazan. Vzgajali so ga kot kristjana, v mladosti je študiral budizem, kot vladar pa je postal musliman. Vladal je severovzhodni Perziji, poročil se je s princeso Kokčin, ki jo je mogočni Kublaj Kan s pomočjo Marca Pola poslal očetu za nevesto, ta pa je malo pred njenim prihodom umrl. Uvedel je denarne in davčne reforme ter se s križarji povezal v vojni z egipovskimi Mameluki za Levant. V Gorici je na današnji dan leta 1834 umrl četrti goriški nadškof in ilirski metropolit Jožef Balant. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju in najprej poučeval na ljubljanskem liceju. Pod francosko okupacijo je bil rektor ljubljanske akademije. Cesar Franc I. ga je leta 1818 imenoval za goriškega nadškofa. Izkazal se je pri obnovi bogoslovja v Gorici, ki je postala sedež Ilirske cerkvene province s štirimi škofijami: ljubljansko, tržaško-koprsko, poreško-puljsko in krško. Ohranila se je dobrih sto let, do leta 1933. Na današnji dan leta 1969 se je v Sežani zbralo okrog tisoč nekdanjih partizanskih tankistov in več tisoč Kraševcev, da bi proslavili 25-o obletnico partizanskih tankovskih brigad. Zbrane je nagovoril doktor France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije, nekdanji komisar prekomorskih partizanskih enot. 'Hiter kot zajec', ta lastnost je botrovala tudi širitvi priimkov Zajc in Zajec. Prvi je po pogostnosti uvrščen na 31. mesto, našteli so jih 2 tisoč 387. Drugi priimek, Zajec, pa je na 275-em mestu, našteli so jih 763. Fašisti so priimek Zajc poitalijančili v Sai, Zai ali Satti, Zajec pa v Leprini ali Zago. V Berlinu je na današnji dan leta 1894 umrl skladatelj in dirigent Carl Otto Ehrenfried Nicolai. Oče, dirigent Carl Eernest, ga je uvedel v glasbene vode, šolanje je končal v Berlinu in se zatem izpopolnjeval v Rimu. Na Dunaju je uvedel simfonične koncerte in ustanovil znameniti ansambel Dunajski filharmoniki. Iz raznolikega skladateljskega opusa, ki obsega opere, simfonije, maše in zborovske skladbe, velja omeniti komično opero Vesele žene windsorske po Shakespearovi predlogi. Prisluhnimo odlomku uverture. Londonskemu filharmoničnemu ansamblu je na snemanju dirigiral James Lockhart
"Mi smo fajn ljudje, meksikajnarji,/ hoč`mo se vojsk`vat tam v Meksiki", tako so prepevali slovenski prostovoljci iz habsuburške monarhije. Na današnji dan leta 1864 so jih iz Ljubljane v Trst prepeljali z vlakom, vendar zaradi nasprotovanja severnoameriške vlade niso smeli izpluti. Štiristo so jih v Trstu vzeli v avstrijsko armado, 700 pa so jih poslali nazaj v Ljubljano. Mehiška pustolovščina se je klavrno končala leta 1867. V Bujnaksku se je na današnji dan leta 1904 rodil kirurg Gadžijev Mahomad - Miško. Kmalu po diplomi so ga Nemci pri Stalingradu zajeli. V Trstu mu je leta 1944 uspelo pobegniti. Pridružil se je partizanom, vodstvo Istrskega odreda ga je zadolžilo za vodenje bolnišnice Zalesje pri Ostrožnem Brdu, kjer mu je uspelo ozdraviti več kot 220 ranjencev. Prisluhnimo spominom Janeza Fabjaniča - Emila in bolničarja Jožeta Petkovška. Po osvoboditvi se je doktor Miško vrnil v domovino, kjer so ga konfinirali na Kavkaz. Po Stalinovi smrti je delal kot kirurg v bolnišnici in se upokojil kot vodja poliklinike. V Budvi je na današnji dan leta 1979 umrla filmska igralka Ida Kravanja - Ita Rina. Uresničitev sanj mlade Divačanke se je pričelo leta 1926, ko sicer na lepotnem tekmovanju ni zmagala, toda njene fotografije so botrovale povabilu na poskusno snemanje v Berlin. Posnela je 18 nemih filmov, najbolj znana sta bila Erotikon in Tončka obešenjakinja. Leta 2007 so ob 90. obletnici rojstva pripravili razstavo v Škrateljnovi hiši v Divači, kjer je danes muzej igralk, o čemer podrobneje pobudnik, Silvan Furlan. Grba, vidna telesna hiba, je botrovala nastanku priimkov Gŕbec, v Slovenski Istri tudi Gŕbac, medtem ko so nekoč na Kranjskem pisali tudi Gerbic. Priimek Gŕbec je po pogostnosti uvrščen na tisoč 180. mesto, pretežno istrski Gŕbac pa je na 3 tisoč 440. mestu. Fašisti so Gŕbce poitalijančili v Garbasso, Gerbi ali Gerbini. V Kremnčuku se je na današnji dan leta 1894 rodil skladatelj Dimitri Zinovievich Tiomkin, ki je v Hollywoodu zaslovel kot Dimitri Tiomkin. Mati glasbenica ga je uvedla skrivnosti klavirja, študiral je na konzervatoriju v Sanct Petreburgu. Po revoluciji se je družina preselila v Berlin, kasneje pa je v New Yorku začel pisati filmsko glasbo. Prvi uspeh nu je prinesel film Los Horizon, za pesem "The Ballad of High Noon" ali "Do Not Forsake Me, O My Darlin" pa je leta 1952 prejel oskarja za glasbo. Prisluhnimo skladbi The Green Leaves of Summer iz filma The Alamo leta 1960
Pri osvajanju severnoameriške celine so se Francozom in Angležem kmalu pridružili tudi Nizozemci, ki jih je zanimala predvsem bogata dolina reke Hudson. Že leta 1624 so na območju današnjega Albanyja ustanovili postojanko za trgovanje s krznom in jo imenovali New Amsterdam. Septembra leta 1664 je angleški polkovnik Richard Nichols zasedel New Amsterdam in ga v čast yorškemu vojvodi, poznejšemu kralju Juriju drugemu, imenoval New York. V Postojni se je na današnji dan leta 1914 rodila plavalka in kostumografka Nada Lampret Souvan. Odraščala je v Ljubljani, kjer je že kot najstnica zablestela v plavalnem klubu Ilirija, za katerega je nastopala na evropskem prvenstvu v Parizu leta 1931. V Ljubljani je študirala francoščino, leta 1935 je na Dunaju končala študij na Akademiji uporabnih umetnosti. Bila je pionirka med modnimi oblikovalkami. Kot kostumografka se je uveljavila po drugi svetovni vojni, najprej v gledališčih, zatem pa še v filmu. V Kranju se je na današnji dan leta 1919 rodil režiser in scenarist France Štiglic. Med študijem pedagogike se je sprva preizkusil kot amaterski igralec. V partizanih je deloval v kulturni skupini, po osvoboditvi pa se je posvetil filmu; najprej je snemal reportaže za Filmski obzornik in dokumentarne filme. Režiral je prvi slovenski film Na svoji zemlji, po Kosmačevem scenariju. O začetkih slovenske kinematografije je povedal Na prvo majsko nedeljo se v Poljubinju na Tolminskem spominjajo starega običaja, barvanja pirhov. Nanje pišejo dekleta pesmice in tekmujejo, katera bo fantu poklonila najlepši pirh z najlepšo pesmico. V našem arhivu hranimo pesem o tem običaju. Recitira Jože Fleban, učitelj v Kanalu, po zapisu Neže Rec. Pesem hrani tolminski muzej. Svetnik Florijan je botroval tudi nastanku patronimičnga priimka Florijančič. Ta je po pogostnosti uvrščen na 4 tisoč 447. mesto. Našteli so jih 95, največ v jugovzhodni in goriški statistični regiji. Fašisti so priimek Florijančič poitalijančili v Floriani. Na današnji dan leta 1964 se je v Kopru rodil psihiater Andrej Marušič. Študij medicine je končal v Ljubljani, kjer je zaključil tudi magistrski študij s področja kardiologije. Iz psihiatrije je doktoriral na univerzi King's College v Londonu. Bil je direktor Inštituta za varovanje zdravja. V arhivu hranimo odlomek razmišljanja Andreja Marušiča o vplivu genetike na odkrivanje samomorilnih tveganj. Andrej se je že kot najstnik posvečal glasbi. Prisluhnimo mu v skladbi Noč uničuje.
Danes se spominjamo vsestranskega ustvarjalca, renesančnega genija Leonarda da Vincija. Umrl je na današnji dan leta 1519 v gradu Cloix pri Amboisu. Manj je znano, da je na prošnjo Beneške republike, ki je bila v vojni s Turki, Leonardo v začetku leta 1500 nekaj dni raziskoval, kako turški konjenici preprečiti vdor čez slovensko ozemlje v Furlansko nižino. O tem je doktor Sandi Sitar povedal Na današnji dan leta 1804 se je pri Sv. Quirinu zadnjič sestala 'sosednja', to je zbor hišnih gospodarjev, na katerem so v Beneški Sloveniji pod županovim vodstvom reševali skupna vprašanja in sodili. Skupščini sta bili v okviru nadiškega in sovodenjskega velikega županstva. To samoupravo so uživali v času vladavine Oglejskega patriarhata in Beneške republike, Avstrija pa je to ukinila. Podrobnosti razkriva Giorgio Bankič. V Gorici je na današnji dan leta leta 1854 umrl peti goriški nadškof Franc Ksaver Lušin. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Celovcu, na dunajski univerzi pa je študiral orientalske jezike. Leta 1823 ga je cesar Franc prvi imenoval za tridentinskega nadškofa. Po desetih letih je bil premeščen v Lvov, leta 1835 pa je postal goriški nadškof. Izkazal se je kot dober organizator, omogočil je ustanovitev gluhonemnice, bolnišnice za ženske in ostarele siromake ter sirotišnice. Podpiral je delo Mohorjeve družbe. Bradati človek je botroval nastanku priimkov Brádica, Brádelj in Bradáč. Teh so našteli 378, po pogostnosti je priimek Bradáč uvrščen na 932. mesto. Razen na Koroškem in Goriškem je prisoten v vseh drugih slovenskih statističnih regijah. Fašisti so priimek poitalijančili v Bradassi, Bardacci ali Baldassi. V Parizu je na današnji dan leta 1864 umrl skladatelj Giacomo Mayerbeer. Najprej je bil pianist, zatem pa se je posvetil komponiranju. Njegove najbolj uspele opere so Vražji Robert, Hugenoti in Afričanka. Prisluhnimo Meyerbeerjevemu plesu iz baletne suite Drsalci
Taliesina knjiga je najstarejša velška rokopisna knjiga. Taliesin je bil namreč prvi britanski pesnik, ki je pisal v galskem jeziku, po legendi iz Mabinogiona naj bi se rodil na današnji dan leta 534. Pesnitve so posvečene 12-im starodavnim velškim kraljem. Grafologi sicer zatrjujejo, da so bili verzi zapisani šele v 10. stoletju. V Vipavi so na današnji dan leta 1944 predstavniki Goriškega komiteja narodne osvoboditve in Osvobodilne fronte podpisali sporazum o sodelovanju italijanskih in slovenskih pripadnikov v boju proti nacizmu. Odločitev o položaju Julijske krajine so prestavili do osvoboditve. V 90-tem letu je na današnji dan leta 2004 umrl tigrovec in partizan Alojz Zidar iz Kopra. Kot tigrovec je deloval na Bistriškem. Leta 1941 so ga italijanski okupatorji nasilno vključili v tako imenovani 'posebni' bataljon. Po pobegu in obsodbi na dve leti zapora so ga poslali na prisilno delo v Grčijo, kjer se je priključil tamkajšnjim partizanom. Po kapitulaciji Italije je sodeloval pri ustanovitvi prve makedonsko-kosovske brigade. O bogomilskem pohodu leta 1943 je povedal/ dalet. Alojz Zidar je o TIGR-u napisal vrsto člankov in knjig. Patronimični priimek Katarinčič je po pogostnosti uvrščen na 9 tisoč 996. mesto. Našteli so jih 30, od tega 60 odstotkov v istrsko-kraški, 30 v osrednjeslovenski in 10 v goriški regiji. Ime Katarina povezujejo z grško besedo kathara, "čista". Fašisti so priimek Katarinčič poitalijančili v Cattarini. Po številnih polemikah je med muzikologi prevladalo prepričanje, da je Johannes Chrysostomus Wolfgangus Theophilus Mozart, kakor so ga krstili, Sonato za violino in klavir napisal konec leta 1783 v Linzu, krstno pa so jo zaigrali na današnji dan leta 1784 na Dunaju. Prisluhnimo odlomku 3. stavka, ki sta ga posnela violinist Salvatore Accardo ob spremljavi pianista Bruna Canina.
Na današnji dan leta 1304 sta notarja v Lokvi in Trstu podpisala listini, v katerih so zapisana imena Crepeliah za Hrpelje, oziroma za tedaj le tri naseljene hiše, Persesniza za Prešnico in Verpolian za Vrhpolje. Kulturno zgodovinsko društvo Hrpelje je 700-letnico obeležilo z vrsto prireditev. Vlado Grželj, ki je uredil zbrano zgodovinsko gradivo za knjižno objavo, je o tem povedal/ dalet Na današnji dan leta 1789 je, kmalu po izplutju s Tahitija, na britanski ladji Bounty izbruhnil upor. Kapitana Blighta in 18 članov posadke so uporni mornarji izkrcali v čoln. Blight je kot navigator Jamesa Cooka na Tahitiju odkril kruhovec. Po vladnem naročilu naj bi v zahodni Indiji zasadil nasade te rastline. Ko je Blight z naravoslovci pol leta raziskoval Tahiti, so se mornarji kljub prepovedi sestajali z domačinkami. Kapitanu se je posrečilo vrniti se v Veliko Britanijo, kjer je dosegel, da so upornike kaznovali. Po prvi svetovni vojni je bilo na mirovni konferenci v Versaillesu ustanovljeno Društvo narodov, ki naj bi skrbelo predvsem za ohranjanje miru na svetu. Ustanovna listina te organizacije, ustanovljene na pobudo ameriškega predsednika Wilsona, je bila podpisana na današnji dan leta 1919, vendar njegova zamisel ni uspela. Izbruhnila je nova svetovna morija, na temeljih Društva narodov je nastala učinkovitejša Organzacija združenih narodov. Priimek Vídmar, razširjen po vsem slovenskem prostoru, pomeni "upravnika cerkvenega posestva", zato ga Merku uvršča med priimke, nastale iz poklicev. Priimek Vídmar je po pogostnosti uvrščen na 9. mesto. Našteli so jih 4 tisoč 400, največ v osrednjeslovenski in goriški statistični regiiji. Fašisti so Vidmarje poitalijančili v Vidari ali Vidmari. S koncertom v londonskem Hyde parku so se na današnji dan leta 1969 javnosti prvič predstavili člani angleškega ansambla progresivnega rocka King Crimson. Kitarist Robert Fripp in bobnar Michael Giles, pobudnika skupine, sta že na prvem koncertu predstavila repertoar, v katerega sta vključevala elemente jazza ter klasične, eksperimentalne in ljudske glasbe. Mešala sta jih s tedanjimi rokerskimi smermi, kot so bili psihadelični rock, hard rock in novovalovska glasba. Prvo ploščo In the Court of the Crimson King so pospremili z video posnetki. Prisluhnimo skladbi Elephant talk.
27-ga aprila praznujemo v Sloveniji Dan upora v spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte. Pri tem je prišlo do napake, saj je bil ustanovni sestanek dan prej, na današnji dan leta 1941 pa so ustanovili Protimperialistično fronto. Ta se je preoblikovala v Osvobodilno fronto, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. V arhivu hranimo pričevanja Josipa Vidmarja in Josipa Andreja Rusa o sodelovanju Sokolov. Strateški položaj Trsta je prvi prepoznal avstrijski cesar Karel VI, ki je s patentom o trgovini razglasil prosto plovbo po Jadranu. Leta 1719 je imperator Trst in Reko razglasil za svobodni pristanišči. Na današnji dan leta 1769 je na temelju patenta dunajskega dvora tržaška občina postala odprto brezcarinsko pomorsko mesto. Podrobneje o tem zgodovinar Aleksij Kalc. V Mirni Peči se je na današnji dan leta 1919 rodil generalpolkovnik in narodni heroj Stane Potočar - Lazar. Spomladi leta 1942 je odšel v partizane. Postal je komandant bataljona Gubčeve brigade, po kapitulaciji Italije je postal komandant 31. divizije, leta 1944 pa je s 25-mi leti postal komandant 9. korpusa. Po vojni je bil komandant enot Jugoslovanske armade v Julijski krajini. Med letoma 1973 in 1977 pa je bil načelnik generalštaba Jugoslovanske ljudske armade. Leta 1983 je krstil patruljno bojno ladjo Koper, o čemer je poročal Just Ivanovič. Priimek Zorko je primer oblikovanja priimka iz imena. Tako so imena Albin, Zorko, Zorislav, Zorica, Zoro, Zorin in Zorjan lahko tudi priimki, ki so večinoma pogostejši kot imena. Izmed omenjenih je najpogostejši Zorko, ob popisu leta 1991 so jih našteli tisoč 948. Dodajmo, da so fašisti priimek Zorn poitalijančili v Zorni. Na današnji dan leta 1909 se je v Biljah rodil glasbenik, urednik in kritik Ivan Silič. V pogovoru z Natašo Benčič se je tako spominjal družinske predanosti glasbi/ dalet. Šolal se je v begunstvu. V Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino, glasbo pa pri profesorju Vojtehu Hybašku in pri Francetu Maroltu. Kot interniranec se je v Bariju pridružil prekomorcem. V Gravini je sodeloval pri ustanavljanju pevskega zbora Srečko Kosovel. Po vojni je na Goriškem organiziral številne zbore. V Postojni je vodil glasbeno šolo, v Novem Sadu pa opero. Od leta 1955 do upokojitve je bil glasbeni urednik in producent na naši radijski postaji. Sedaj pa Jenkova Lipa v izvedbi Maroltovega Akademskega zbora, najprej pa spomini Ivana Siliča.
William Shakespeare je bil krščen na današnji dan leta 1564 v mestu Stratford on Avon. Kritiki so njegov opus razdelili na optimistično obdobje, ki zajema kraljevske drame in večino komedij, pesimistično obdobje, za katerega so značilne tragedije, tretje obdobje pa je v znamenju romantičnih iger. Leta 1613 se je upokojil kot največji lastnik posestev v rodnem Stratfordu, saj je 15 let kupoval in skladiščil žito, ječmen in slad, da bi jih v času pomanjkanja po višji ceni prodajal sosedom in lokalnim trgovcem. Na današnji dan leta 1899 je umrl pesnik Dragotin Kette, star komaj 23 let. V samo 5 letih je ustvaril velik pesniški opus, ki se odlikuje zlasti z moderniziranim sonetom. O dojemanju Ketteja sta pisatelj France Bevk in profesor Silvo Fatur povedala/ V Trbovljah se je na današnji dan leta 1924 rodil slikar, ilustrator in grafik Jože Ciuha. Po končani likovni akademiji v Ljubljani in specialki je študiral budistično kulturo in filozofijo v Rangunu in leta 1974 vodil slikarski seminar v Salzburgu, zatem je predaval na ljubljanski likovni akademiji. V slovensko slikarstvo je vstopil kot član Grupe 69 z akvareli, grafiko, freskami, tapiserijami in mozaiki. O pregledni razstavi V labirintu časa v Jakopičevi galeriji je decembra lani povedal/ dalet V Ljubljani je na današnji dan leta 1984 umrl novinar Vojimir Tedoldi. Kot vojak se je v Ljubljani poročil z učiteljico Jožico Miklavčič in se po kapitulaciji Italije pridružil beneškim partizanom. Po vojni je postal dopisnik Primorskega dnevnika. Ko je Demokratična fronta Slovencev Beneške Slovenije leta 1951 ustanovila glasilo Matajur, je postal glavni urednik. Ob 20-letnici izhajanja je povedal/ ga-1340 Lavríha je ena od številnih priimkovnih izpeljank svetniškega imena Lovrenc. Po pogostnosti podatkov Statističnega urada je uvrščen na 6 tisoč 494 mesto, našteli so jih 59, tretjinsko prisotnih v osrednjeslovenski in jugovzhodni statistični regiji. Fašisti so priimek Lavríha poitalijančili v Laurica. Na Floridi je na današnji dan leta 1984 umrl jazzovski pianist, William "Count" Basie. V Kansasu je začel nastopati v vaudevillu, zatem je ustanovil svoj orkester, ki je s pomočjo producenta Johna Hammonda v tridesetih letih prejšnjega stoletja postal vodilni jazz ansambel. Prisluhnimo prvi uspešnici anasambla Every Day I Have The Blues s pevcem Joem Williamsonom/ dalet
V Uppsali je na današnji dan leta 1744 umrl astronom Anders Celsius. V zgodovino se je zapisal s temperaturno lestvico, ki deli razdaljo med vreliščem in lediščem vode na termometru na sto enakih delov. Po padcu Napoleona I., francoskega cesarja, se je na današnji dan leta 1814 v Rim vrnil papež Pij VII. Njegovo trdno nasprotovanje Napoleonu, ki ga je dal zapreti, je prispevalo k temu, da so na dunajskem kongresu obnovili Cerkveno državo v Vatikanu. Danes se spominjamo očeta brezžične telegrafije. V Griffoneju se je na današnji dan leta 1874 rodil inženir Guglielmo Marconi. Po intuiciji je preverjal možnost uporabe elektromagnetnih valov za pošiljanje sporočil. 21-leten je izumil ozemljeno oddajno anteno, že čez leto dni mu je uspel brezzični prenos sporočil na razdaljo. Leta 1901 je uspel vzpostaviti prvo radiotelegrafsko zvezo prek Atlantik, čez 8 let so mu za ta podvig podelili Nobelovo nagrado. Leta 1932 pa se je tako spominjal svojega življenjskega dosežka/ dalet Na današnji dan leta 1869 je bil v v Drnovku pod Biljano četrti slovenski tabor, pomemben predvsem za razvoj narodne zavesti v Brdih. Nekaj let zatem so ustanovili čitalnici v Kojskem in Biljani, po vaseh so nastajala izobraževalna, pevska, bralna društva ter godbe na pihala, močni sta bili tudi telovadni društvi Sokol in Orel. Po evangelistu Marku je nastala obširna skupina tudi na Primorskem razširjenih priimkov. Merkú navaja: Márkič, Márkovič, Márkočič, Márkošič, Márkežič, Markolín in Markúža. Slednjega srečamo prvič v Trstu, v 14. stoletju, v oblikah Marcosa, Marrchusa, Marchouxa in podobnih; na začetku 15. stoletja se v Trstu prvič pojavi Marc, ki je še vedno prisoten. Priimek Márkič je po pogostnosti uvrščen na 438. mesto, našteli so jih 610, od tega tretjini v goriški in gorenjski statistični regiji. Fašisti so Márkič poitalijančili v Marchi. Rimljani so na današnji dan vsako leto pripravili posebno procesijo, imenovano robigalija, v zaščito posevkov pred pozebo. Krščanstvo je to spremenilo v god apostola Marka, ki ima najlepšo cerkev v Benetkah. Markovo je tudi skrajni dan, na katerega je še lahko velika noč. Zadnjič se je to zgodilo leta 1943. Prisluhnimo Vladu Kreslinu in Beltinški bandi v pesmi Marko skače.
Neveljaven email naslov