Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
09.11.2024 122 min

György Kurtág: Konec igre (Fin de partie) z Dunaja

Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.

Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.

"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".

Theodor W. Adorno
Beckettovo mojstrovino odlikuje prav to, da je polna simbolov in referenc. Toda številni simboli nočejo razkriti, kaj simbolizirajo, in številne reference ne vodijo nikamor. Dejstvo, da se je celo Adorno, največji zagovornik nesignifikacije, ujel v past pomena, je morda največji poklon za Beckettovo delo.

György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.


Sobotni operni večer

30 epizod


Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

09.11.2024 122 min

György Kurtág: Konec igre (Fin de partie) z Dunaja

Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.

Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.

"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".

Theodor W. Adorno
Beckettovo mojstrovino odlikuje prav to, da je polna simbolov in referenc. Toda številni simboli nočejo razkriti, kaj simbolizirajo, in številne reference ne vodijo nikamor. Dejstvo, da se je celo Adorno, največji zagovornik nesignifikacije, ujel v past pomena, je morda največji poklon za Beckettovo delo.

György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov