Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.
Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.
"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".
György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.
29 epizod
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere - v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Epizodna opera, ki sledi dramaturgiji istoimenske Beckettove drame – prvič na naših valovih.
Fin de partie Samuela Becketta velja za klasiko absurdnega gledališča z vsemi konceptualnimi nesporazumi, ki jih ta kategorizacija prinaša. Vendar se zdi primernejši pogosto sinonimni izraz gledališče absurda, ki ga je skoval Martin Esslin. Izraža namreč to, kar izraža tudi Beckett: absurdnost sveta, ki se mu gledališče približuje s sredstvi, ki se mu zdijo primerna. Beckett v drami prikaže štiri nesmiselne figure – Hamma (poje Philippe Sly), Clova (Georg Nigl), Nell (Hilary Summers) in Nagga (Charles Workman) – in zavrača iskanje pomena v besedilu.
"Razumeti ga ne more pomeniti nič drugega kot razumeti njegovo nerazumljivost".
György Kurtág je Beckettovo besedilo preučeval dve leti, preden je začel skladati. Nastala je mojstrovina, v kateri Beckettovo »absurdnost« slišimo prek zvokov, šumov, konstelacij za tisto, kar ni izrečeno, ni mišljeno. Kurtág je na videz ustvaril kompaktno delo v trinajstih prizorih, postavljenih v nezamenljiv, zelo teatralen tonski jezik.
Opera o mladi vestalki Juliji, ki se izneveri svojemu svečeniškemu poslanstvu – prvič na naših valovih.
Libreto temelji na treh pripovedkah nemškega pesnika in skladatelja E. T. A. Hoffmanna.
Libreto, ki temelji na resničnih dogodkih, je nastal po istoimenskem romanu Dostojevskega.
Predstava ob odprtju letošnjih Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Grozljiva in krvava tragedija polna strastnih izlivov - tudi v videoprenosu.
Opera o silni ljubezni in strasti, v kateri "lastovka" ne najde ljubezenskega gnezda.
Radijski in videoprenos operete o slavni igralki Katji Silvani s Srečnega vrha.
Radijski in videoprenos pravljične opere, ki poveličuje vero in ljubezen.
Radijski in videoprenos lirične drame, prepojene z ljubezensko slo.
Radijski in videoprenos opere o treh generacijah španskih vladarjev: kralja Karla V., njegovega sina Filipa II. in Filipovega sina Don Carlosa.
Amilcare Ponchielli, sicer Verdijev sodobnik, je napisal dvanajst oper, vendar nobena izmed njih ni dosegla takega uspeha kot Gioconda.
Opera o dvornem norcu in zaščitniškem očetu Rigolettu, ki vodi v tragičen konec: njegova hčerka Gilda se žrtvuje za svojega ljubega, razuzdanega vojvodo.
Opera o ljubki in ognjeviti Carmen, ki zapelje preprostega vojaka in ga zavrže zaradi privlačnejšega ljubimca.
Radijski in video prenos ene najbolj priljubljenih oper.
Aida je redek primer tako imenovane reprezentančne opere, ki kljub velikim scenskim efektom ne izključuje nežnosti in intimnosti.
Med slovenskim občinstvom je ta opera zelo priljubljena, o čemer priča tudi pogostost njenih uprizoritev.
Opero so do zdaj v Sloveniji uprizorili le enkrat, in sicer v Ljubljani davnega leta 1878.
O opereti Netopir lahko rečemo, da se je popolnoma poistovetila z Dunajem. Ne samo da se dogaja na Dunaju, na katerem se je skladatelj rodil in odraščal, tudi glasbeno odseva dušo tega mesta.
Neveljaven email naslov