Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
873 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Pod naslovom “Sodelovanje med Republiko Slovenijo in Slovenci zunaj njenih meja v obdobju med letoma 2016 in 2020” je 25. maja 2016 v Ljubljani potekal prvi delovni posvet Sveta vlade za Slovence v zamejstvu. To je bila priložnost, da so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij srečali s predstavniki različnih ministrstev in predstavili razmere v državah, kjer živijo. Pripravili pa so tudi zelo konkretne predloge za prihodnje sodelovanje.
Seja je bila pomembna in za predstavnike rojakov iz sosednjih držav težko pričakovana, saj se v mandatu te vlade še niso srečali. Razprava pa je bila zaradi spremenjenih in vse bolj negotovih razmer v Evropi, ki vplivajo tudi na bilateralne odnose, nujna, je po sestanku dejal Rudi Pavšič, predsednik SKGZ – krovne organizacije Slovencev v Italiji. Vprašanja manjšine so namreč tako v Sloveniji kot v sosednjih državah odrinjena na rob:
“Ni dovolj, da se v Italiji zadovoljimo s tem, da imamo zaščitni zakon. Treba ga je aplicirati, predvsem pa je treba v glavah tistih, ki odločajo, vključiti program, da obstaja zamejstvo.”
Ob reformah in spremembah ustave v Italiji ni dovolj, da Slovenija skrbi le za finančno pomoč, spoznati mora, da so tu dodatne naloge in dodatni interesi, opozarja Pavšič.
Tudi Drago Štoka, ki je na posvetu predstavljal SSO – drugo krovno organizacijo Slovencev v Italiji, je bil s sestankom zadovoljen, saj so pripravili zelo konkretne predloge za sodelovanje. Zaradi reform, ki so, je prepričan, lahko usodne za slovensko narodno skupnost v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi on pričakuje ne le večjo vlogo slovenskega zunanjega ministrstva, temveč vseh najvišjih predstavnikov države:
“Slovenija z vsem svojim državnim vrhov lahko skuša postaviti zadeve na pravo pot… Drugače nas bo leta 2020, 2030 vse skupaj zelo, zelo bolela glava.”
Pa ni že prepozno za to?
“Smo še v času. Oktobra bo v Italiji referendum in tu lahko Slovenija igra veliko vlogo…”
Da so razmere za slovensko narodno skupnost v sosednjih državah vse bolj negotove se dobro zavedajo tudi koroški Slovenci, ki opozarjajo, da se čas za reševanje odprtih vprašanj izteka. Avstrijske predsedniške volitve in naraščanje podpore svobodnjakom, ki si obetajo zmago na prihodnjih parlamentarnih volitvah, niso dober signal, opozarjajo.
Pozdravljajo pripravljenost Slovenije, da skupaj s slovensko manjšino določi prioritete za prihodnje sodelovanje. Vtisi so bili po srečanju dobri, je dejal predstavnik Zveze slovenskih organizacij, sodnik, Avgust Brumnik:
“Obstaja upanje, da bo kot rezultat tega posveta pripravljen konkreten operativni načrt sodelovanja za postopno reševanje težav.”
Strinja se, da bi bila aktivnejša vloga slovenskih oblasti v pogovoru z avstrijskimi predstavniki velik korak naprej. Podpredsednik in vodja poslov Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip pa je prepričan, da je za to zadnji čas.
Tudi v Avstriji namreč pripravljajo pomembne reforme (šolstvo, predšolska vzgoja,…), zato si želi dejavnejšo slovensko diplomacijo, ki bi v pogovore vključila predstavnike slovenske manjšine in se posvetovala tudi s strokovnimi službami drugih resorjev:
“…Če pride do teh srečanj, je prva poklicana, da da svoje predloge, prav narodna skupnost…. Nato naj jih ocenijo strokovne službe, na pogovorih pa naj sodelujejo strokovno res dobro opremljeni ministri.”
Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar, ki je na posvetu med drugim opozoril na pomen kakovostne jezikovne izobrazbe, je bil po sestanku optimističen:
“Če s pogovori prenesemo določen duh tudi v druge glave in vsi začnemo delovati v isto smer, lahko to pripelje le do izboljšanja in uspeha.”
Konkretne predloge, ki so jih za delovni posvet pripravili rojaki iz sosednjih držav, bodo zdaj preučili in jih posredovali vsem vpletenim in vnovič srečali na drugem delovnem posvetuj 1. julija. Dan pozneje bo potekala še slavnostna seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki jo bo vodil predsednik vlade Miro Cerar, in takrat verjetno lahko pričakujemo konkretnejši program sodelovanja Slovenije z rojaki v sosednjih državah do leta 2020. Kaj bo vanj vključeno, boste slišali v Sotočjih.
V tokratni oddaji lahko prisluhnete daljšim pogovorom z udeleženci posveta in izveste več tudi o prvem obisku državnozborske komisije, pristojne za Slovence v zamejstvu, v Trstu.
Veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem Smiljana Knez je po Varaždinski, Splitsko-dalmatinski in Primorsko-goranski županiji obiskala še Istrsko županijo. Sešla se je z županom Pulja Borisom Miletićem in istrskim županom Valterjem Flegom, pred tem pa je obiskala slovensko kulturno društvo Istra, kjer so se gostiteljem pridružili tudi predstavniki društva Lipa iz Buzeta (predsednik Boris Grželj in podpredsenica Smilja Marinac) in društva Ajda iz Umaga (predsednica Danica Bojković in podpredsednica Neža Učkar).
V pogovoru z rojaki je beseda tekla o razmerah v društvih, prostorskih težavah (društva v Poreču), prizadevanjih za okrepitev učenja slovenščine, spoprijemanju z varčevanjem in vprašanjem, kako pomladiti članstvo.
Kot je po srečanju povedala veleposlanica, razmere na terenu še spoznava. Skuša ugotoviti, kaj so specifični problemi v posameznih županijah. Ob tem pristojne opozarja na slovensko narodno skupnost. Pomemben je jezik, ugotavlja:
“Zlasti pomemben je pouk slovenščine. Kaj lahko konkretno na tem področju naredimo, pa bomo skušali analizirati in pripraviti načrte.”
Mladi in njihova vključitev v delovanje društva, je eno ključnih vprašanj, s katerem se soočajo tudi v SKD Istra, je Marjani Mirković povedala predsednica društva Danica Avbelj, ki se je pred nekaj leti iz Slovenije za stalno preselila v Pulj in se nato vključila tudi v delovanje društva, ki ga od novembra lani tudi vodi. Načrtov za prihodnost ji ne manjka, prioriteta pa so mladi.
“Mi vemo, da če ne bomo mladih vključili v društva, ne samo društvo v Pulju, temveč tudi v Istri in na Hrvaškem, ne bo šlo. Skoraj nimamo podmladka. Zakaj je tako, ne vem. Skušamo pripraviti akcije, okrogle mize, na katere bi privabili mlade. Naj sami povedo, kaj jim zanima in kaj želijo. Razumem jih, da na te družabne večer, med starejše, ne sodijo. Narediti moramo nekaj novega. Problem pa je, da tudi sami ne vedo, kaj bi.”
Do mladih skušajo priti preko staršev in starih staršev, pojasnjuje Danica Avbelj, predsednica slovenskega društva v Pulju, ki je vse od ustanovitve 2001 povezovalec rojakov na območju celotne Istre, s prireditvami, srečanji in tudi glasilom Mavrica, tromesečnikom, ki letos skupaj s pevskim zborom in ustvarjalno delavnico praznuje desetletnico delovanja.
Poleg zbora Encijan in ustvarjalne skupine v društvu delujejo še likovna, dramska in glasbena skupina, delavnica Zdravo življenje, knjižnica in dopolnilni pouk slovenščine.
Daljšemu pogovoru z Danico Avbelj lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sotočja.
Zbor Encijan, v katerem poje tudi Danica Avbelj, predsednica SKD Istra je konec tedna gostoval v Splitu, kjer so pripravila pravi slovenski večer. Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Triglav sta v Lutkovnem gledališču nastopila kar dva slovenska zbora – Mešani pevski zbor Encijan iz Pulja in Združeni pevski zbor iz Repentabra. Obiskovalci v polni dvorani so bili navdušeni, saj so znova slišali slovensko pesem, ki je marsikoga za trenutek vrnila domov. Pevci in člani slovenskih društev pa so tako še utrdili vezi.
Pevsko društvo – mešani pevski zbor Zvon iz Šmartna pri Litiji je na nedeljski letni koncert na Bogenšperku povabil tudi mešani komorni zbor SPD Borovlje. Društvo Zvon namreč že vrsto ohranja stike z rojaki v sosednjih državah, kamor odhajajo tudi sami. Tradicionalno v goste vabijo tudi slovenske zamejske skupine in tako so tokrat v atriju gradu Bogenšperk občinstvo navdušili rojaki iz Borovelj, pod vodstvom Romana Verdela, predsednika društva in zbora, ki je sicer pred leti skupaj z zborom iz Sel že gostoval pri pevcih iz Šmartna pri Litiji.
Malo pred koncem šolskega leta so se na dvojezični osnovni šoli Gornji Senik člani kulturnih skupin predstavili na prireditvi, namenjeni tako sošolcem kot tudi krajanom, ki so lahko videli in slišali šolski pevski zbor, citrarsko skupino, folkloriste in dramsko skupino, ki je tokrat nastopila z dramsko igro, prirejeno po pravljici Ferija Lainščka Zalika in Gusti.
Učenci se namreč prav preko kulturnih dejavnosti spoznavajo s slovenskim jezikom in kulturo je, Silvi Eöry pojasnila ravnateljica Ildiko Dončec Traiber. Reportažo s predstavitve lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Skrb za mlade rojake je ena temeljnih nalog slovenskih društev in zvez v sosednjih državah. V Slovenskem domu na Reki so uspeli pripraviti dvodnevno druženje otrok. Jesen v Bazovici je navdušila učence in organizatorke. Gostimo Almo Hlede, ki se je vrsto let trudila za pouk slovenščine v Kanalski dolini. Zadovoljna je, kot pravi, saj so obeti za prihodnost dobri. Tednik Slovencev Videmske pokrajine Novi Matajur praznuje 70-letnico izhajanja. O vlogi časopisa se pogovarjamo z odgovornim urednikom Mihom Obitom. Dobre novice za časopis Novice. Osrednji tednik koroških Slovencev si lahko po letih negotovosti zdaj vendarle obeta finančno stabilnost, pravi predsednik programskega sveta Novic Danilo Katz. Kakšni pa so obeti, da Posojilnica Bank ostane dvojezična? Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pa pojasnjuje, kakšne gospodarske ukrepe za blažitev posledic pandemije sprejema Orbanova vlada. Prisluhnite!
Kaj ukrepi za zajezitev širjenja covida-19 pomenijo za gospodarstvo in druge dejavnosti v Italiji? Kako jih doživljajo v Furlaniji - Julijski krajini in kako spremljajo dogajanje v Sloveniji, sprašujemo Andreja Šika, direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Kako se z drugim valom epidemije soočajo porabski Slovenci, pojasnjuje urednica tednika Porabje Marijana Sukič. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je prvič dobila denar za svoje projekte s hrvaškega ministrstva za izobraževanje. S tem so nas prepoznali, pravi predsednica zveze Barbaro Riman. Gostimo tržaškega zborovodjo Mirka Ferlana, ki od lani vodi Deželni mladinski zbor, in Marka Sterna, vodjo koroške slovenske skupine Bališ, ki praznuje 20 letnico delovanja. Pandemija je korenito posegla v koncertne načrte, vendar nista vrgla puške v koruzo.
Ob vse slabši epidemiološki sliki je vse več možnosti za zapiranje državnih meja. Da bi meja med Slovenijo in Avstrijo ostala odprta za več tisoč delavcev dnevnih migrantov, je pred tednom dni pozvala Slovenska gospodarska zveza iz Celovca. Pristojni so njihovemu pozivu za zdaj prisluhnili. V Gorskem kotarju je vse nared za začetek gradnje vzorčne kmetije, ki naj bi bila tudi turistično, kulturno in izobraževalno središče tam živečih Slovencev. Dejavno sta se v projekt vključila kmetijsko ministrstvo in urad za Slovencev v zamejstvu in po svetu. Koliko bosta prispevala in kako je z usposobljenimi kadri? Pridružimo se rojakom v Lovranu, ki obeležujejo 15-letnico delovanja svojega društva, in preverjamo, kako bo letos z Vražjo nočjo v Andovcih. Zanima nas tudi, kdaj bo s svojim delom začel novi paritetni odbor. To posvetovalno telo, ki ima pomembno vlogo pri izvajanju določil zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, se je zadnjič sestalo aprila lani. Prisluhnite!
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu je vse bolj aktualna tema. Nanjo je ob svojem obisku v italijanski prestolnici sogovornike opozoril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Kaj na to pravijo pristojni v Rimu in kaj je Slovencem v Furlaniji- Julijski krajini zagotovil zunanji minister Anže Logar? Gostimo rojakinjo Helenco Pirnat Dragičević, varuhinjo otrokovih pravic na Hrvaškem, ki opozarja na dramatično povečevanje nasilja v družini in kršitve pravic otrok. Nemalo prahu je dvignila tudi z opozorilom o diskriminaciji otrok, ki ne obiskujejo verouka v hrvaških osnovnih šolah. Pridružimo se rojakinjam v Porabju, kjer na delavnici o polnjenih testeninah tudi idrijski žlikrofi niso manjkali. O življenju Slovencev na Dunaju pa se pogovarjamo z Ajdo Azocar, zborovodkinjo mešanega pevskega zbora, ki deluje pod okriljem tamkajšnje Slovenske iniciative. Kako so se prilagodili trenutnim razmeram? Prisluhnite!
Koroški Slovenci so ob 100. obletnici plebiscita dočakali opravičilo za krivice, ki so se jim zgodile, in za zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Kaj vse se je dogajalo v Celovcu 10. oktobra, tako na osrednji slovesnosti ob jubileju kot ob njenem robu, lahko slišite v tokratni oddaji. Pri razvoju slovenskega Porabju bo poleg Madžarske sodelovala tudi Slovenija. Kaj načrtujejo z denarjem matične države, pojasnjuje predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovasc. Ustavimo pa se tudi v starem tržaškem pristanišču, kjer burja ni odpihznila razstave »Morje – naše življenje«, ki priča o bogati ribiški in pomorski tradiciji Slovencev. Prisluhnite
Pred bližajočo se 100. obletnico plebiscita se o pomenu 10. oktobra, trenutnih razmerah in prihodnosti koroških Slovencev pogovarjamo s psihologom, predavateljem na Pedagoški visoki šoli v Celovcu, dr. Danielom Wuttijem, z režiserko in učiteljico Mileno Olip, s pesnikom in prevajalcem Dominikom Sriencem ter z arhitektko in umetnico Tanjo Prušnik. Vsi so dejavno vpeti v koroško slovensko realnost prek znanstvenega in kulturno umetniškega delovanja. Kako doživljajo in razumejo praznovanje jubilejnega leta, kako si predstavljajo življenje čez 10 let? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov